Mladi virtuozi

Iztok Kocen je en izmed prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo za akademsko leto 2020/2021, in sicer jo je prejel kot dirigent za izvedbo Mahlerjeve Simfonije št. 1 z orkestrom Hiše kulture Celje.

Kako se zdaj spomni tega koncerta, kaj si še želi dirigirati in kako je zavil še v svet kompozicije, bomo slišali ob izvedbah dveh njegovih del: Speechless water ter to those torn away from an embrace, za sopran in orkester, ki je krstno izvedbo doživelo 20. januarja v Mariboru.

“Želel bi si dirigirati opero Turandot, kajti zaradi nje sem sploh pristal na Akademiji za glasbo”

Iztok Kocen je en izmed prejemnikov Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo za akademsko leto 2020/2021, in sicer jo je prejel kot dirigent za izvedbo Mahlerjeve Simfonije št. 1 z orkestrom Hiše kulture Celje.
Kako se zdaj spomni tega koncerta, kaj si še želi dirigirati in kako je zavil še v svet kompozicije, bomo slišali ob izvedbah dveh njegovih del: Speechless water ter to those torn away from an embrace, ki je krstno izvedbo doživelo 20. januarja v Mariboru.

Matic Romih je pred kratkim prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, in sicer za izdajo avtorskega digitalnega albuma Horizon.

„Obzorje/Horizon je naravno presečišče zemeljskega površja in vesolja ter v odnosu med njima predstavlja skupno točko – kjer se z ene strani mešajo barve nestvarnosti neskončnega vesolja ter domišljije, z druge pa zemeljska realnost in občutek za čas. Tako skupaj skrbita za smiselno obliko in celovitost glasbe.“

Skladateljev glasbeni opus zajema vse od solističnih in komornih sestavov, otroškega muzikala Dorimu, komorne mini opere Gaja do zborovske in orkestralne glasbe, kot je delo Black Hole, premierno izvedeno leta 2019 s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

Za poslušanje ob tokratnem pogovoru je izbral skladbe Particles, Ena ptička priletela in Kvartopirci.

V glasbi skušam združevat dva svetova: tradicionalne poglede na glasbo s sodobnimi kompozicijskimi tehnikami.

Matic Romih je pred kratkim prejel Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, in sicer za izdajo avtorskega digitalnega albuma Horizon.
„Obzorje / Horizon je naravno presečišče zemeljskega površja in vesolja ter v odnosu med njima predstavlja skupno točko - kjer se iz ene strani mešajo barve nestvarnosti neskončnega vesolja ter domišljije, iz druge pa zemeljska realnost in občutek za čas. Tako skupaj skrbita za smiselno obliko in celovitost glasbe.“

Skladateljev glasbeni opus zajema vse od solističnih in komornih sestavov, otroškega muzikala Dorimu, komorne mini opere Gaja do zborovske in orkestralne glasbe, kot je delo Black Hole, premierno izvedeno leta 2019 s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.
Za poslušanje ob tokratnem pogovoru je izbral skladbe Particles, Ena ptička priletela in The Card Players.

Kakšne so prstne blazinice harfistke, ki vadi več ur na dan, kako spremlja koncerte kolegov harfistov in katero glasbo najraje sama izvaja?

Poleg pogovora z glasbenico prisluhnite še odlomku iz dela Saga Žarka Živkovića in sklepnemu delu Koncerta za harfo in orkester Francoisa Adriena Boieldieuja, za izvedbo katerega je Lara Pelikan prejela študentsko Prešernovo nagrado.

Lara Pelikan je svojo glasbeno pot začela pri osmih letih v glasbeni šoli Celje. Najprej je bila učenka Daliborja Bernatoviča, nato pa jo je skozi osnovno in srednjo stopnjo poučevala Erika Frantar. Nižjo glasbeno šolo je končala leta 2012, nato pa je svojo pot nadaljevala kot dijakinja umetniškega programa na I. gimnaziji v Celju. Leta 2016 se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razred Mojce Zlobko Vajgl. Uspešno se je predstavila na raznih domačih in mednarodnih tekmovanjih, na katerih je osvojila več zlatih, srebrnih in bronastih plaket ter nagrad. Skozi vse šolanje se je redno udeleževala seminarjev in mojstrskih tečajev pri priznanih domačih in tujih harfistih (Mag. Diana Grubišić Ćiković, Coline-Marie Orliac, Patrizia Tassini, Marie-Pierre Langlamet, Moira Karen Vaughan, Irina Zingg, Stephen Fitzpatrick, Gunnhildur Einarsdottir). Aktivno je sodelovala z različnimi orkestri (Pihalni orkester GŠ Celje, Simfonični orkester GŠ Celje, Simfonični orkester GŠ Ravne na Koroškem, Pihalni orkester Akademije za glasbo Ljubljana).

Odlomek Sage Žarka Živkovića in Koncerta za harfo Boieldieuja za izvedbo katerega je prejela Študentsko Prešernovo nagrado

Kakšne so prstne blazinice harfistke, ki vadi več ur na dan, kako spremlja koncerte kolegov harifstov in katero glasbo najraje sama izvaja?

Poleg pogovora z glasbenico prisluhnite še odlomku iz dela Saga Žarka Živkovića in sklepnemu delu Koncerta za harfo in orkester Francoisa Adriena Boieldieuja za izvedbo katerega je Lara Pelikan prejela Študentsko Prešernovo nagrado.

Lara Pelikan je svojo glasbeno pot začela pri osmih letih v glasbeni šoli Celje. Najprej je bila učenka Daliborja Bernatoviča, nato pa jo je skozi osnovno in srednjo stopnjo poučevala Erika Frantar. Nižjo glasbeno šolo je končala leta 2012, nato pa je svojo pot nadaljevala kot dijakinja umetniškega programa na I. gimnaziji v Celju. Leta 2016 se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razred Mojce Zlobko Vajgl, kjer je leta 2019 diplomirala, nato pa vpisala še magistrski študij. Trenutno je študentka Mojce Zlobko Vajgl, je pa v času magistrskega študija prek izmenjave Erazmus študirala tudi v Italiji, kjer je bila študentka Patricie Tasini.
Uspešno se je predstavila na raznih domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer je osvojila več nagrad, zlatih, srebrnih in bronastih plaket, poleg tega se redno udeležuje tudi različnih seminarjev in mojstrskih tečajev pri priznanih domačih in tujih harfistih.
Veliko je sodelovala tudi v različnih komornih sestavih in orkestrih tako doma kot tudi v tujini. Redno se predstavlja na festivalih in solističnih koncertih, kjer izvaja tudi nova dela za harfo. V letu 2020 je kot solistka nastopila z orkestrom Catabile, lani pa se je kot solistka prestavila z orkestrom SNG Maribor in za svoj nastop prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

Anja Šinigoj je študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejela za izjemne umetniške dosežke na solističnih recitalih in opernem odru v akademskem letu 2020/21.

Prisluhnite pogovoru z glasbenico, v katerem bo povedala, kako je študij angleščine in nemščine zamenjala za študij petja, kakšno glasbo rada izvaja in kako deluje v svetu zborovske glasbe.

Anja Šinigoj je glasbeno pot začela z učenjem klavirja v Glasbeni šoli Nova Gorica, pozneje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je maturirala v razredu profesorja Sijavuša Gadžijeva. Učenje petja je začela v razredu prof. Tatjane Vasle na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, od leta 2016 pa se izobražuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst.

Prejela je nekaj zlatih plaket na državnih in mednarodnih tekmovanjih (TEMSIG, Mednarodno tekmovanje solo pevcev ''Lazar Jovanovič'' v Beogradu in mednarodno tekmovanje ''Bruna Špiler'' v Herceg Novem, IMMCC Maribor). Leta 2019 je sodelovala v projektu Mini opere, kjer je kot solistka nastopila v Anatomiji misli Mateja Kastelica in v Uspavanki v sobi brez oken Federice Lo Pinto. Leta 2020 je nastopila v operi Julija Aleša Makovca v vlogi Luize Pesjakove, letos pa v vlogi Stare dame v Bernsteinovi opereti Kandid. Lani je v koncertni izvedbi Mozartove Figarove svatbe nastopila tudi kot Cherubino, letos pa v vlogi Berte v Rossinijevem Seviljskem brivcu.

Pela je v različnih zborih, zdaj je zaposlena kot pevka v opernem zboru SNG Opera in balet Ljubljana. Bila je tudi članica vokalno-instrumentalne skupine Ridiamo. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija, s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, Baročnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana ter Opernim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in Opernim orkestrom SNG Opera in balet Maribor.

Prejemniki Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo

Mezzosopransitka Anja Šinigoj bo v pogovoru povedala, kako je študij angleščine in nemščine zamenjala za študij petja, kakšno glasbo rada izvaja in na kakšne načine deluje v svetu zborovske glasbe. Poleg tega pa bo ob spremljavi pianista Gašperja Vuge izvedla samospeve Sivina Pavla Šivica in Srečka Kosovela, V noči Frana Gerbiča in Ivana Resmana, Istrski motiv Marija Kogoja na besedilo Ivana Preglja ter skladbi Neznani otok iz cikla Pesmi na besedila Theophila Gautierja za glas in orkester, op.7 Hectorja Berlioza.

Anja Šinigoj je glasbeno pot začela z učenjem klavirja v Glasbeni šoli Nova Gorica, kasneje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je maturirala v razredu profesorja Sijavuša Gadžijeva. Z učenjem petja je začela v razredu prof. Tatjane Vasle na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, od leta 2016 pa se izobražuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst.
Prejela je nekaj zlatih plaket na državnih in mednarodnih tekmovanjih (TEMSIG, Mednarodno tekmovanje solo pevcev ''Lazar Jovanovič'' v Beogradu in mednarodno tekmovanje ''Bruna Špiler'' v Herceg Novem, IMMCC Maribor). Leta 2019 je sodelovala v projektu Mini opere, kjer je kot solistka nastopila v Anatomiji misli Mateja Kastelica in v Uspavanki v sobi brez oken Federice Lo Pinto. Leta 2020 je nastopila v operi Julija Aleša Makovca v vlogi Luize Pesjakove, letos pa v vlogi Stare dame v Bernsteinovi opereti Kandid. Lani je v koncertni izvedbi Mozartove Figarove svatbe nastopila tudi kot Cherubino, letos pa v vlogi Berte v Rossinijevem Seviljskem brivcu.
Pela je v različnih zborih, trenutno je zaposlena kot pevka v opernem zboru SNG Opera in balet Ljubljana. Bila je tudi članica vokalno-inštrumentalne skupine Ridiamo. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija, s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, Baročnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana ter Opernim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in Opernim orkestrom SNG Opera in balet Maribor.

Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo je Anja Šinigoj prejela za izjemne umetniške dosežke na solističnih recitalih in opernem odru v akademskem letu 2020/21.

Marko Erzar je Prešernovo nagrado akademije za glasbo prejel za poustvaritev vlog Voltairja, Panglossa in Martina v Bernsteinovi operi Kandid.

Poslušajte pogovor z baritonistom, v katerem bo predstavil svojo glasbeno pot in povedal, kako skrbi za svoj glas, z nami pa bo delil tudi to, v katere operne vloge bi se še rad prelevil.

Prejemniki Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo

Prisluhnite pogovoru z baritonistom v katerem bo predstavil svojo glasbeno pot in povedal kako skrbi za svoj glas, z nami pa je delil tudi v katere operne vloge bi se še rad prelevil.

Marko Erzar se je s petjem srečal v pevskem zboru, in sicer v mešanem mladinskem pevskem zboru Gimnazije Ledina, kasneje pa je pel še v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič. V študijskem letu 2015/2016 je opravil sprejemni izpit in se vpisal na Akademijo za Glasbo, kjer je bila njegova profesorica Barbara Jernejčič Fürst.
Redno nastopa, izvaja samospeve, pa tudi opere in tako je še v času študija sodeloval pri izvedbah oper svojih kolegov študentov, v Weimarju je debitiral v vlogi Sprecher ter Papageno v Mozartovi Čarobni piščali, bil je Gandalf v operi Hobit Deana Burrya ter Don Giovanni v Mozartovem Don Giovanniju v Berlinu. Februarja lani je prevzel vlogo Franceta Prešerna v operi Julija Aleša Makovca, sodeloval pa je še pri več drugih predstavah. Poleg tega redno sodeluje tudi kot dodatni zborist v SNG Opera in balet Ljubljana in Maribor. Je prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini, trenutno pa deluje kot pevec in kot pevski pedagog.

Za svoj umetniški doprinos v vlogah Voltaire/ Pangloss/ Martin v opereti »Kandid« L. Bernsteina je v letu 2021 prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, Univerze v Ljubljani.

Harfistka Taja Rijavec je začela igrati harfo pri sedmih letih na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Anje Gaberc. Že v nižji glasbeni šoli je začela redno nastopati in prejemati nagrade na tekmovanjih. Leta 2015 je bila na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana sprejeta kot dijakinja, njena profesorica pa je ostala Anja Gaberc in pod njenim vodstvom je Taja Rijavec tudi maturirala. Zdaj študira na Konservatoriju v Maastrichtu pod mentorstvom Anneleen Lenaerts.

Konec oktobra je nastopila na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Klubu Cankarjevega doma in se tam občinstvu predstavila z izvedbo del Alojza Srebotnjaka Gabriela Faureja in Benjamina Brittna.

Patricija Avšič se je v začetku decembra udeležila mednarodnega violinskega tekmovanja Jenoeja Hubaya za violiniste iz srednje- in vzhodnoevropskih držav, mlajše od 20 let. Potekalo je v Miskolcu na Madžarskem pod pokroviteljstvom Festivalne akademije Budimpešta.

V svoji starostni skupini (2. kategorija izmed štirih) je Patricija osvojila absolutno prvo mesto ter dve posebni nagradi: solistični nastop s filharmonijo iz Budimpešte in samostojni koncert na priznanem festivalu na Madžarskem. S svojim igranjem je bila najopaznejša violinistka tekmovanja, o kateri so veliko govorili tako preostali tekmovalci kot tudi poslušalci in člani žirije, ki ji napovedujejo velike uspehe in kariero koncertne solo violinistke.

Po zmagi je kot prvonagrajenka svoje kategorije nastopila še na zaključnem koncertu in z izvedbo zahtevne skladbe Mauricea Ravela Tzigane še enkrat navdušila občinstvo ter sklenila štiridnevno tekmovanje.

Na tekmovanju Jena Hubaya na Madžarskem je pred dnevi v svoji kategoriji osvojila absolutno prvo mesto in dve posebni nagradi.

Patricija Avšič se je v začetku decembra udeležila mednarodnega violinskega tekmovanja Jena Hubaya za violiniste srednje-vzhodno evropskih držav mlajše od 20 let. Potekalo je v Miskolcu na Madžarskem pod pokroviteljstvom Festivalne akademije Budimpešta.
V svoji starostni skupini (2. kategorija od štirih) je osvojila absolutno prvo mesto ter dve posebni nagradi: solistični nastop s filharmonijo iz Budimpešte in samostojni koncert na priznanem festivalu na Madžarskem. S svojim igranjem je bila najopaznejša violinistka tekmovanja, o kateri so veliko govorili tako preostali tekmovalci kot tudi poslušalci in člani žirije, ki ji napovedujejo velike uspehe in kariero koncertne solo violinistke.
Po zmagi je kot prvonagrajenka svoje kategorije nastopila še na zaključnem koncertu in z izvedbo zahtevne skladbe Maurica Ravela Tzigane še enkrat navdušila občinstvo ter sklenila štiridnevno tekmovanje.

Georg Philipp Telemann: Fantasia št.9, 1. stavek
Henryk Wieniawski: Koncert za violino št. 1, 1. stavek
Maurice Ravel: Tzigane

Patricija Avšič, violina
Beata Ilona Barcza, klavir

Poslušamo drugi del koncerta, na katerem je 9. novembra 2021 nastopila violinistka Manca Rupnik in s pianistom Patrickom Leungom izvedla Sonato za violino št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa.

Manca Rupnik je pouk violine začela v Glasbeni šoli Vrhnika, nato svoje izobraževanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter pozneje še na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Igorja Ozima. Leta 2019 je tam diplomirala v razredu Rainerja Schmidta, zdaj pa je pod njegovim vodstvom še študentka magistrskega študija. Je prejemnica prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih tako solistično kot z zasedbo Klavirski trio Rupnik, v kateri igra z bratoma. Večkrat se je predstavila na recitalih, kot solistka je nastopila z več orkestri in je prejemnica dveh Škerjančevih nagrad Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Igra na violino goslarske mojstrice Katharine Abbühl (Aleksander Krilov Sub spirito 1999) iz Cremone.

Poslušamo posnetek koncerta, ki je potekal 9. novembra 2021 v Rdeči dvorani Magistrata v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Na koncertu je nastopila hornistka Ana Mir in s pianistko Majo Klinar izvedla

Paul Dukas: Vilanela

Ludvig van Beethoven: Sonata za rog in klavir v F-duru, op. 17

Olivier Messiane: Medzvezdni klic

Ana Mir je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Škofja Loka v razredu profesorja Igorja Maroševiča in pozneje Alojza Kompana, potem pa se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Metod Tomac. Zdaj je študentka tretjega letnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Boštjanu Lipovšku. Je prejemnica različnih nagrad in priznanj na mednarodnih in nacionalnih tekmovanjih. Sodeluje v različnih komornih sestavih, orkestrih in kot vsestranska glasbenica pogosto sodeluje z različnimi orkestri v Sloveniji in v tujini, med drugim tudi s Slovensko filharmonijo. Leta 2021 je uspešno opravila avdicijo in se pridružila Orkestru ljubljanske Opere.

Poslušamo koncert, ki je potekal julija kot del poletnega festivala Solo e da Camera Akademije za glasbo in na katerem je nastopila sopranistka Aleksandra Radovanović s pianistom Igorjem Vićentićem.

Aleksandra Radovanović je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje, nato je študij petja nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Edite Garčević Koželj, nato pa še na Deželnem konservatoriju v Celovcu v razredu Gabriela Lipuša, kjer je leta 2016 z odliko diplomirala iz instrumentalne in pevske pedagogike. Leta 2019 je uspešno opravila sprejemni preizkus za magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer študira v razredu Barbare Jernejčič Fürst.

S partnerjem, pianistom Igorjem Vićentićem, si prizadevata za obuditev samospevov skladatelja in dirigenta Mirka Poliča, ki sta jih uvrstila tudi na spored tokratnega koncerta.

Edvard Grieg: ŠEST PESMI | SECHS LIEDER, OP. 48

Gruß (Heinrich Heine)

Dereinst, Gedanke mein (Emanuel Geibel)

Lauf der Welt (Ludwig Uhland)

Die verschwiegene Nachtigall (Walther von der Vogelweide)

Zur Rosenzeit (Johann Wolfgang von Goethe)

Ein Traum (Friedrich Bodenstedt)

Mirko Polič:

EJ, MAČICE (Oton Župančič)

TIHO PRIHAJA MRAK (Oton Župančič)

ČE NA POLJANE (Josip Murn - Aleksandrov)

KAKOR ŠUM CEFIROV (Silvin Sardenko)

USPAVANKA (Vida Jeraj)

ROMANCA (Gregor Koritnik - Griša)

MENE NI POŽELA KOSA (Alojz Gradnik)

ČEZ NOČ (Oton Župančič)