naPOTki

Od prvih odkritij kolišč na Ljubljanskem barju letos mineva 150 let. Obsežna izkopavanja s konca 19. stoletja, sistematične raziskave v dvajsetem stoletju ter sodobne, predvsem z naravoslovnimi vedami okrepljene raziskave, so močno razširili vedenje o najstarejših stalnih prebivalcih Ljubljanske kotline. Ker se v tej sezoni naPOTkov podajamo na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam, se je Tadeja Bizilj odpravila na ljubljansko barje in tam s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na Občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko Krajinskega parka Ljubljansko barje, odkrivala tamkajšnji svet in izvedela več o njegovih prebivalcih.

Čipka je luknjičast okrasni izdelek iz sukanca, ki je že od nekdaj tudi pojem lepote, elegance in prestiža. Poznamo jih več vrst: lahko so pletene, kvačkane, šivane, vozlane ali klekljane, lahko so narejene ročno ali strojno. Le ena pa sodi med svetovno nesnovno dediščino človeštva. Od leta 2018 je namreč na Unescov seznam uvrščeno klekljanje čipk v Sloveniji. In ker je ročno klekljana čipka doma v Idriji, se je Špela Šebenik v naPOTKih odpravila v to mesto, ki sicer slovi še po enem zakladu kulturne dediščine: dediščini živega srebra.

Na 1067 kvadratnih metrih površine se razprostira Geopark Karavanke, čezmejno območje, ki poteka čez 5 slovenskih in 9 avstrijskih občin. Od leta 2013 je geopark, ki smo ga obiskali v tokratnih naPOTkih tudi del Evropske mreže geoparkov, ter tudi del Globalne mreže geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO. Čudovita pokrajina pa ni zanimiva le zaradi pestre ponudbe športnih aktivnosti, temveč tudi zaradi bogate geološke in kulturne dediščine - gre namreč za območje, kjer je bilo nekoč morje, podmorski vulkan, še vedno pa območje Koroške in Avstrijske Koroške zanimivo zaradi jam, nekdanjih rudnikov, jezer in muzejev. Pozimi pa se lahko preizkusimo tudi v krpljanju - Slovencem nekoliko manj poznanem športu.

Nepretrgana oskrba in podpora med naravnimi procesi med nosečnostjo, porodom in takoj po rojstvu. To je poslanstvo babic. Na naših tleh že vsaj od 16. stoletja naprej. Slovenija je ena izmed osmih držav, ki so dosegle, da je babištvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tokratnih naPOTkih smo obiskali kranjsko in brežiško porodnišnico.

V 19. sezoni Napotkov se bomo podali na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam. In ravno zato se je Lana Furlan odpravila v Park Škocjanske jame. V tej kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov poti s kar 500 stopnicami. Kako so bile poti v Škocjanskih jamah videti včasih in kako so ta sistem jam odkrivali prvi raziskovalci, pa izveste v današnjih Napotkih.

18. sezono naših naPOTkov bomo sklenili z obiskom turistične kmetije Široko. Ta leži na 755-ih metrih nadmorske višine, v vasici Tolminski Lom, ki sodi v občino Tolmin. Že razgled s posestva Široko razkriva, da gre za posebno območje, kjer se stikajo primorski, kraški in alpski svet. Kdo vse se ustavi na turistični kmetiji, s čim gostom postrežejo in s čim jih najbolj navdušijo, kaj predstavljata dva lesena laboda na vzpetini nad kmetijo in kaj je to Širokolandija?

Tam kjer se na poti iz Šentjurja proti Rogaški Slatini cesta tik pred tem zdraviliškim krajem odcepi levo strmo v breg, leži Spodnja Kostrivnica in Turistična kmetija Marjanca. Obrobljena s čudovitimi griči in razgledom na Boč, Donačko goro, Zasavsko hribovje ter delčkom Kamniško Savinjskih Alp, že sama po sebi ponuja okrasje za dušo in oči. V teh decembrskih dnevih pa se seveda v pozdrav sveti še posebno praznično. In takšna je pozdravila tudi Mojco Delač, ki jo je obiskala z radijskim mikrofonom Napotkov.

Turistične kmetije so v ospredju aktualne sezone Napotkov in tokrat bomo zavili na obrobje dolenjskih gričev v kraj Obla Gorica, ki se nahaja v občini Šmartno pri Litiji. Na 520 metrih nadmorske višine se nahaja Gracarjeva domačija. Sprva kotiček za odmik od mestnega vrveža sta Dragica Kovač in Andrej Tavčar spremenila v turistično kmetijo, ki obiskovalce privablja predvsem z obilico živali. Na Gracarjevo domačijo se je pretekli teden podala Andreja Gradišar.

V Napotkih se odpravljamo v kraj Podolševa, v bližino Solčave. Tam stoji Ekološka turistična kmetija Ramšak. Kmetija leži na nadmorski višini 750 metrov, kot se pošali naša sogovornica Natalija Ramšak, sredi ničesar. In ta ''sredi ničesar'' obiskovalcem ponudi mir, tišino in odklop od vsakodnevnih skrbi. Ob tem je kmetija tudi odlično izhodišče za mnoge aktivnosti, ki jih na Solčavskem ne manjka; naj bo to pohodništvo, kolesarjenje ali pa le brezskrbno posedanje pred čudovito hišico, kjer so gostje nastanjeni. Ekološko turistično kmetijo Ramšak oziroma Ramšijo je obiskal Aleš Ogrin.

Tokrat se je Lana Furlan odpravila proti zahodu in se po slabih dveh urah vožnje iz Ljubljane znašla tik ob italijanski meji. Obiskala je namreč Turistično kmetijo Breg na Bregu pri Golem Brdu. Domače furlanske jedi, dobro vino, mir in tišina, na vse to prisegata sestri Adrijana in Mirela Peresin, ki Turistično kmetijo Breg vodita že več kot 30 let. Kdo je pri tej kmetiji filmska zvezda in kaj vse lahko obiskovalci poskusijo, pa izveste v Napotkih.