naPOTki

Naslednjih 13 minut bomo preživeli med krošnjami smrek! Na Pot med krošnjami Pohorje se je Darja Pograjc podala v četrtek in nastala je nedeljska reportaža, v kateri med drugim izveste, kaj je na Rogli v zraku zaradi smrek, zakaj je največji naklon na poti zgolj 6-odstoten in katero žival, ki jo lahko srečate na Rogli, bi - ker je tako majhna - lahko dali kar v žep.

Dodatna vsebina:

Pogovor z arhitektom Oskarjem Viragom, odgovornim projektantom Poti med krošnjami Pohorje

V prvi oddaji 20. sezone nas je pot iz Ljubljane vodila v dobrih 200 kilometrov oddaljeno Lendavo, natančneje v Lendavske gorice, kjer stoji stolp Vinarium. Ta je že kmalu po odprtju postal ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Prekmurju, na leto si ga v povprečju ogleda približno 100.000 obiskovalcev.

Te dni v Škofji Loki potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona, saj v letih brez uprizoritve tega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku Ločani pripravijo različne druge dogodke, povezane z njim. Zadnjič je bil Škofjeloški pasijon v celoti uprizorjen leta 2015, naslednjič bo loške ulice napolnil prihodnje leto. Kako se nanj pripravljajo, kakšen je namen in pomen pasijonskih iger nasploh in kako je igrati osebe iz Svetega pisma?

Foto: prizor iz uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2015

V Sloveniji imamo štiri območja, ki so vključena v UNESCOV program Človek in biosfera. To so Julijske Alpe, Kras, Mura ter Kozjansko in Obsotelje. Gre za geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, ki jih je skupna bogata biotska raznovrstnost ter preplet naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na Kozjansko in v Obsotelje vas peljejo Napotki; obiskali bomo dolino Gruska, Javerškovo domačijo in repnico Balon.

V Sloveniji se s čebelarstvom ukvarja okoli 11.000 ljudi. Čebelarji so organizirani v več kot 200 lokalnih čebelarskih društvih, imamo Slovensko čebelarsko akademijo, na slovensko pobudo je 20. maj postal svetovni dan čebel. Čebelarstvo v Sloveniji kot način življenja je od decembra 2022 vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kako se nesnovna kulturna dediščina materializira in kako večstoletna tradicija čebelarstva navdihuje sodobnost, je v tokratni epizodi Napotkov preveril Bojan Leskovec. Odpravil se je v dva slovenska kraja, ki sta tesno povezana s čebelami, v Radovljico in Višnjo goro.

V Sloveniji je 13 pragozdov, 6 od teh jih je na Kočevskem, med njimi pa zagotovo najbolj izstopa Pragozd Krokar. Ta veličastni ostanek starodavnih bukovih gozdov je eden redkih kotičkov, kjer človeška roka nikoli ni pustila svojega odtisa. Njegova neokrnjena lepota, ekološka pestrost in pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti so mu prinesli prestižen status Unescove naravne dediščine. Na obrobje tega pragozda se je po Pragozdni poti Krokar podal Aleš Ogrin.

Na pustno nedeljo bi bil skoraj greh, če bi se odpravili kamorkoli drugam, kot v zibelko slovenskega pustovanja, na Ptuj. Kurenti že od nekdaj zbujajo veliko pozornosti – mitski lik, ki s svojo značilno opravo prinaša srečo in zadovoljstvo. Kdo je kurent ali korant, se v tej epizodi oddaje naPOTki sprašuje Nika Vrabec, ki je odgovore poiskala pri predsedniku Zveze društev kurentov Alešu Ivančiču in doc. dr. Štefanu Čelanu, raziskovalcu etnografije kurentov. Ob koncu oddaje nas pot zanese tudi do tapetniške delavnice družine Klinc, ki že tri generacije izdeluje kurentije. Vabljeni, da se nam pridružite pri odkrivanju skrivnostne podobe kurenta!

19. sezono naPOTkov posvečamo raziskovanju Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine in na tem seznamu je tudi t. i. suhozidna gradnja, ki ji na Prvem posvečamo 8. epizodo. Suhi zidovi so imeli nekoč več funkcij - z njimi so kmetje obdelovalne površine obranili pred vetrom in živino - in več funkcij imajo tudi danes. Ena bolj pomembnih je povezovalna! Več pa v Napotkih pove Darja Pograjc.

Kobilarna Lipica ima od leta 1996 status spomenika državnega pomena, še nekaj stoletij dlje v preteklost pa sega njena ustanovitev. To je bilo 19. maja 1580 in prav zaradi tega podatka si lahko lasti oznako »zibelka lipicanca«, druge kobilarne s temi konji so namreč nastale pozneje v 19. stoletju. Čeprav je tradicija reje lipicanca dolga, je šele dobre dve leti vpisana na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in pravzaprav zajema mnogo več, kot le rejo konja.

V aktualni sezoni naših naPOTkov smo že bili v Idriji in podrobneje spoznali klekljanje čipk, ki je od leta 2018 uradno vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Še šest let prej, torej leta 2012, pa je bila na seznam dodana tudi dediščina živega srebra, ki si jo Idrija deli s španskim mestom Almadén. Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, ki je bila dolgo nenadomestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. Za dediščino živega srebra, vključno z rudnikom, ki že več desetletij ne obratuje več, pa je treba ustrezno skrbeti in ohranjati spomin na dejavnost, ki je Idrijo postavila na svetovni zemljevid.