Tokrat bomo v oddaji krstno poslušali dva arhivna posnetka mladih pianistk, ki zdaj niso več študentke Akademije za glasbo, so pa še pred kratkim bile. Takrat smo jih povabili v naš studio, da posnamejo nekaj programa po lastni izbiri in ti posnetki nas čakajo danes.

Oddajo bomo začeli z Norveškimi plesi, op. 35 Edvarda Griega v izvedbi dua Scaramouche (Neža Koželj in Najda Rus), potem pa bomo prisluhnili še Sonati v h-molu, S.178 Franza Liszta, ki jo je izbrala Ana Semič Bursač.

Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.

Tokrat bomo oddajo posvetili Klavirskemu triu Aurum, ki deluje že od leta 2016, decembra pa je nastopil v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Trio sestavljajo violinistka Rebeka Kotar, violončelistka Neža Verstovšek in pianistka Meta Kokošinek, ki so skupno muziciranje začele na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Martina Sikurja, zdaj pa so študentke drugega letnika ljubljanske Akademije za glasbo, njihov mentor je Miha Haas.

Za svoj nastop so izbrale Klavirski trio v g-molu, op. 15 Bedricha Smetane, ki ga bomo slišali na koncu oddaje, ter skladbo sodobnega slovenskega skladatelja Tilna Slakana z naslovom Trio affettuoso.

Ob praznovanju 80-letnice Akademije za glasbo smo se odločili pod drobnogled vzeti vse študije, ki jih je moč vpisati na Akademiji, oziroma oddelke ter katedre, ki delujejo na njej.

V zadnji izmed 14-ih oddaj, ki ste jih lahko spremljali v zadnjih treh mesecih, bo na vrsto prišla Katedra za zgodovino glasbe, ki deluje pod vodstvom dr. Darje Koter. Ta nam je seveda predstavila delovanje katedre, z njo pa smo se pogovarjali tudi o sami zgodovini Akademije za glasbo, kajti ob jubileju dr. Darja Koter pripravlja monografijo, posvečeno zgodovini naše glasbene akademije – razvoju visokošolskega glasbenega študija na naših tleh in rasti Akademije za glasbo.

Poleg tega smo za konec cikla v studio povabili še dekana akademije Marka Vatovca, ki pa nam je predstavil akademijo danes in njene načrte za prihodnost.

V okviru cikla, ki ga posvečamo 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, vam tokrat predstavljamo katedro za komorno glasbo. Na Vegovi ulici, kjer poteka del predavanj, smo obiskali predstojnika katedre Boruta Zagoranskega ter spoznali klavirski trio Aurum. Po njihovi vaji smo govorili še s profesorjem Miho Haasom. V oddaji se bo predstavilo tudi več komornih zasedb, ki so nastopile v okviru cikla Solo e da camera Akademije za glasbo v Ljubljani.

Cikel oddaj, ki jih ob 80-letnici posvečamo ljubljanski akademiji za glasbo, nadaljujemo z oddelkom za glasbeno pedagogiko. Gre za enega najstarejših oddelkov, saj njegova zasnova sega že v čas, ko se je ustanavljal konservatorij za glasbo, torej v obdobje pred obstojem akademije za glasbo, kot jo poznamo danes. Gre tudi za enega večjih oddelkov, saj na njem študira več kot 65 prihodnjih glasbenih pedagogov in pedagoginj.

Kako pa nastane glasbeni pedagog? Delno vsekakor ob pomoči študija, ki ga bomo v oddaji predstavili ob pomoči predstojnice oddelka dr. Branke Rotar Pance, profesoric Polone Guček Skrbinek in Marjetice Kozmus, ki redno gostita praktične nastope študentov, ter študentke tretjega letnika dodiplomskega študija Jasmine Ferencek.

V okviru cikla, ki ga posvečamo 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, vam tokrat predstavljamo oddelek za godala in druge instrumente s strunami. V studiu smo gostili predstojnika oddelka, profesorja Tomaža Rajteriča in nekdanjega predstojnika, profesorja Vasilija Meljnikova. Z njima smo govorili o zgodovini poučevanja strunskih glasbil pri nas, našteli nekdanje profesorje, ki so veliko doprinesli k razvoju teh smeri, predstavili različne projekte oddelka in poudarili pomembnost raznovrstnih sodelovanj, ki prinesejo tudi več možnosti za koncertiranje, predvsem zunaj okvirov internih nastopov. K sodelovanju v oddaji smo povabili še štiri študentke in študente, ki bodo predstavili svoj pogled na študij pod pokroviteljstvom oddelka za godala in druge instrumente s strunami.

Danes bomo nadaljevali cikel oddaj, ki jih ob 80-letnici posvečamo ljubljanski Akademiji za glasbo, in sicer bomo pozornost namenili Oddelku za petje. Tudi tega bomo predstavili skozi oči študentov in profesorjev, poleg pogovorov pa v oddaji ne bo manjkalo niti glasbe v njihovi izvedbi. O študiju petja smo se pogovarjali s predstojnikom oddelka Matjažem Robinšakom, profesorico Barbaro Jernejčič Fürst, bivšo študentko Nuško Drašček Rojko in študentom Gregorjem Ravnikom.

V okviru cikla, ki ga posvečamo 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, vam tokrat predstavljamo katedro za jazz. V studio smo povabili predstojnika katedre, profesorja Jako Puciharja – z njim smo spregovorili o začetkih katedre, razgibanosti predmetov, številčnosti študentk in študentov, profesorjih, ki poučujejo na katedri (a žal, le kot zunanji sodelavci), o željah po ustanovitvi oddelka in še čem. Svoj pogled na študij v okviru katedre so predstavili tudi trije študentje akademije, in sicer Jean Markič, Matjaž Jager in Jošt Lampret. Med pogovori nas bo spremljal Big Band Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki ga vodi Matej Hotko.

Cikel oddaj, ki jih posvečamo akademiji ob njeni 80-letnici, nadaljujemo s tremi katedrami, ki bogatijo študij na njej. Same ne bi mogle delovati, vendar študiju na akademiji dajejo širino in z njihovim delom se sreča marsikateri študent. To so katedra za glasbenopedagoške predmete, o kateri bomo z vodjo Andrejem Grafenauerjem govorili na koncu oddaje, katedra za klavir A, B, C – torej za klavir kot neglavni predmet, ki jo bo predstavila vodja Brigita Pavlinc, in katedra za korepeticije, o kateri je govoril njen vodja Ivan Jose Vombergar. Seveda se bodo poleg profesorjev v oddaji oglasili tudi študenti, in sicer Petra Nagode, Barbara Vrhovnik, Stefan Pajanović, Urban Stanič, Vita Kovše in Matjaž Jager.