Pa je pogumna. Vsak dan je boj, a ona gre. Naprej. Študira, jemlje zdravila, hodi na terapije. In želi o tem (javno) govoriti, da drugi s podobnimi težavami ne bi bili tako osamljeni, kot je bila sama. Govoriva o tem, kako je imeti shizoefektivno motnjo (shizofrenija in bipolarna motnja). Kako je biti na zaprtem oddelku pred osemnajstim. Kako je, ko doma in v šoli tvoje stanje ignorirajo.

Kako je, če ves čas kričiš, pa te nihče ne sliši. In kako je, če se vsak dan poskušaš spraviti s svojimi lastnimi mislimi.

Dekletina poezija:
Krvava pod kožo,
ista kot ti,
razlika med nama
v glavi tiči.
Če tudi misliš, da sem spaka,
to zna biti napaka,
saj ljubezen na tem svetu me obdaja,
če ta sploh obstaja.
Vso upanje bi razdelila,
te v svoje misli povabila,
da bi se razumela,
mogoče skupaj bi uspela.