Proti etru

Jana Menger je koreografinja in režiserka, plesalka in performerka, gledališka ustvarjalka ter predavateljica na Akademiji za ples. Njen opus obsega več kot 70 plesnih in dramskih predstav.

Prejšnji teden je na Malo sceno Mestnega gledališča ljubljanskega postavila prvo slovensko uprizoritev drame James Brown je uporabljal navijalke, popularne francoske avtorice Yasmine Reza.

Ko pristopim gledališču, pravi, je gib moj domicil. Njena zgodba s plesom se je začela že v rani mladosti pri gimnastiki.

Etnologinja, antropologinja in soorganizatorica in selektorica Festivala slovenskega etnografskega filma Manca Filak je avtorica etnografskih in dokumentarnih filmov, ki so bili predstavljeni in nagrajeni na številnih mednarodnih filmskih festivalih, so del muzejskih razstav, raziskovalnih projektov in slovenskega Registra nesnovne kulturne dediščine. S kamero je zabeležila različne vidike vsakdanjega načina življenja ljudi v Sloveniji, kot tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Bolgariji. Svoje dosedanje izkušnje s terena od leta 2018 nadgrajuje tudi kot mlada raziskovalka, in sicer s teoretskim poglabljanjem v razumevanje epistemoloških in metodoloških vprašanj znotraj vizualne etnografije.

Janko Petrovec, slovenski dramski igralec, novinar, dopisnik RTV Slovenija iz Rima, trenutno odgovorni urednik Radia Koper je tudi odlični prevajalec italijanske literature. Lani je v slovenščino prevedel knjigo Naš vsakdanji kino, novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki je bila prvič izdana leta 2001 ob obeležitvi tisočletnice Gorice.

Knjiga Naš vsakdanji kino je izšla kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025, tokrat prvič v dvojezični slovensko-italijanski različici.

Razstavo svojih velikih barvnih fotografij -, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma, je poimenoval Beli dim, rjav odblesk. Njujorški odsev je sicer še vedno zlat, a že malo odglancan, pravi Nik, ki je fotografijam dodal še tekst, nekakšne izpovedne haikuje. Na ulicah, v barih in klubih, se z njujorčani zlahka zapleteš v pogovor in tudi fotografiranje jim ni tuje.

Nik Erik Neubauer je avtor dveh fotografskih knjig: Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, ki je bila izbrana za najboljšo knjigo na Photo Festivala v Belfastu in knjigo Kje je After?, ki je prišla v ožji izbor festivala fotografije v Arlesu, knjiga je od lani naprodaj v njujorški knjigarni Printed Matter bookshop.

Nik Erik Neubauer je član kolektiva Študio, skupaj pripravljajo časopis sodobne slovenske fotografije. Njegovo avtorsko delo zastopa Galerija Fotografija.

Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.

Julij Zornik, oblikovalec zvoka in producent, je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za zvočni prispevek v slovenski in tuji kinematografiji. Njegovi najodmevnejši projekti, pri katerih je sodeloval, so Babičino seksualno življenje, Razredni sovražnik in Zvizdan. Vsi trije so prejeli prestižne mednarodne nagrade. Kot oblikovalec zvoka je sodeloval tudi pri celovečernem dokumentarnem filmu Navadna hruška režiserja Gregorja Božiča, ki se te dni poteguje za eno od nagrad na Filmskem festivalu Rotterdam 2025. Ta hip pa Julij Zornik sodeluje pri nastajanju sedmih slovenskih filmov.

Boris Podrecca je eden najvidnejših slovenskih arhitektov sodobnega časa, uveljavljen v mednarodnem prostoru, ki živi in deluje na Dunaju, kjer ima arhitekturni biro. Dolgo let je bil dejaven kot profesor, predavatelj, avtor znanstvenih in publicističnih objav, arhitekt in oblikovalec. Boris Podrecca ima velike zasluge za priznanje Plečnika v mednarodnem in slovenskem okviru ter za promocijo slovenske arhitekture v tujini.

V Centru Rog je na ogled retrospektivna razstava njegovih del z naslovom: "Delto reke spremeniti v morje", ki predstavlja Borisa Podrecco kot aktivnega soustvarjalca kulturnega okolja družbe.

“Jaz sem gledališče vedno razumel kot kolektiv, kot hišo, dom,” pravi Rok Bozovičar, gledališki kritik, urednik, pisec, moderator in dramaturg, pa tudi v.d. direktorja Prešernovega gledališča Kranj. Bil je selektor Borštnikovega srečanja in Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, sodeluje v strokovnih žirijah in komisijah, je vodja festivala Teden slovenske drame ter sourednik revije Maska in spletnega portala Neodvisni – teritorij sodobnih scenskih umetnosti. Svojo gledališko pot pa je začel v hostesni službi ljubljanske Drame.

Tanja Pak, vizualna umetnica, oblikovalka stekla se te dni predstavlja v Steklenem atriju Mestne hise, z razstavo "Odtis spomina/ Ne tukaj in ne čisto tam". Slovenska umetnica je lani v japonski Toyami, na trienalni Mednarodni razstavi umetnosti v steklu, prejela najvišjo nagrado Grand Prize za svoje delo Rêverie /Sanjarjenje. Njeno delo je postalo tudi del stalne zbirke v Muzeju skulptur v steklu Toyama, ki je delo znamenitega arhitekta Kenga Kume. Tam je razstavljenih 50 izbranih del, med njimi je v posebej pripravljenem prostoru tudi najvišje nagrajena velika prostorska skulpturalna postavitev Tanje Pak.

"Kot igralka na odru neko čustveno stanje nikoli ne moreš ustvaritI na dveh tirih, zato je bilo včasih zelo težko."

Tako gledališka in filmska igralka Marjana Brecelj, ki se je zapisala gledališču, ob tem pa posnela zavidljivo število vlog v celovečercih, kratkih filmih in televizijskih serijah.

Za njeno obsežno in bogato filmografijo ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo nagrado Bert za življenjsko delo v filmu.