Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Med pripravljanjem interventnega zakona je bil premier Robert Golob danes oster do zavarovalnic in bank. Dal jim je 48 ur, da pripravijo konkretne predloge, kako bodo pomagale ljudem. V oddaji tudi:

- Vzrok onesnaženja na Ljubljanskem barju še ni znan

- Skupina Brics ob oblikovanju novega svetovnega reda tudi o vključitvi novih držav

- Umrl italijanski glasbenik Toto Cutugn

Vlada je hvaležna humanitarnim organizacijam, ki so za odpravljanje posledic ujm v zadnjih tednih na teren poslale na stotine prostovoljcev. So pa predstavniki humanitarnih organizacij danes članom vlade med drugim povedali, da bodo vsi morali posebno pozornost nameniti psihosocialnim stiskam zlasti starejših, veliko dela pa bo potrebnega tudi za primeren začetek pouka čez slaba dva tedna. Država zdaj pomaga prizadetim z razdeljevanjem sredstev, ki sta jih prejela Rdeči križ in Karitas. S prvim septembrom in veljavo interventnega zakona bodo za pomoč skrbeli centri za socialno delo, čez nekaj mesecev pa prihaja tudi posebni sanacijski zakon.

Druge teme:

Vlada sindikatom javnega sektorja predlaga zamik prehoda na novo plačno lestvico na leto 2025.

- Na Ljubljanskem barju zaznali obsežno onesnaženje vode.

- Francija zaradi vročinskega vala na jugu države razglasila rdeči alarm.

Prizadeti v uničujočih poplavah, pa tudi tisti, ki so jim dom uničila julijska neurja, lahko za najnujnejšo pomoč Rdečki križ Slovenije in Slovenska Karitas zaprosijo še dober teden. Človekoljubni organizaciji sta skupno od države prejeli 10 milijonov evrov, ki bodo namenjeni učinkoviti in hitri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Za vse ostale pomoči bo potrebna ocena škoda. Pri sanaciji, ki bo sledila, pa vlada veliko upov polaga v tehnične pisarne, po vzoru popotresne obnove v Posočju.

V oddaji tudi:

- Ukrajina še korak bliže vojaškim lovcem F-16

- Umetna inteligenca bo na gospodarstvo vplivala tako kot prihod interneta

- Gorska kolesarka Monika Hrastnik evropska podprvakinja v spustu

Lastniki nepremičnin, ki so jih prizadele poplave, bodo v prihodnjih tednih in mesecih začeli sanirati objekte. Tisti, ki so imeli nepremičnino zavarovano za primer poplave, bodo škodo lahko prijavili pri zavarovalnici. Kolikšen del škode bodo dobili povrnjen, je odvisno od višine zavarovalne premije. Številni se bodo znašli v stiski. Kot opozarja zavarovalni zastopnik Peter Repnik, tretjina slovenskih domov ni zavarovana.

Druge teme:

- Saniranje škode v gozdovih otežuje tudi pomanjkanje delavcev.

- Številne aretacije izgrednikov med verskim nasiljem v Pakistanu.

- Jadralec Toni Vodišek srebrn na svetovnem prvenstvu, Primož Roglič zmagovalec kolesarske dirke po Burgosu.

Današnji sestanek vodij parlamentarnih strank je pokazal enotnost politike pri sprejemanju ukrepov za odpravo posledic vremenskih ujm. Še naprej pa bo v ospredju vprašanje, kje dobiti denar za večmilijardno sanacijo. Kot je povedal minister Matej Arčon, je na mizi tudi ideja o delovni soboti, in sicer drugi v mesecu. Po njegovih besedah se bodo delodajalci prostovljno odločali, ali bodo uvedli delovno sobot, izkupiček pa bodo namenili v sklad, ki ga bo za ta namen ustanovila vlada. Razsežnosti škode na terenu še vedno niso popolnoma jasne, ponekod pa bo za zagotovitev poplavne varnosti morda treba seči tudi po zelo ostrih ukrepih.

Druge teme:

- V občini Braslovče razmišljajo o preselitvi prebivalcev 150-ih hiš na varnejši kraj.

- Evropska unija skoraj v celoti napolnila skladišča s plinom.

- Policija opaža večanje števila spletnih prevar.

Vlada je na današnji seji obravnavala ukrepe, s katerimi bo pomagala ljudem in podjetjem na prizadetih območjih. V poplavah najbolj prizadetim bodo ukrepi prinesli različne oblike denarne pomoči in brezplačne nastanitve v praznih državnih stanovanjih. Med drugim se jim obeta izplačilo večkratnika enkratne izredne denarne pomoči, ki znaša 465 evrov na posameznika. Za gospodarstvo je predvideno 80-odstotno sofinanciranje plače zaradi čakanja na domu in višje sile ter povrnitev dela v poplavah povzročene škode. Prav tako je predviden moratorij na posojila za fizične in pravne osebe. Interventni zakon bo vlada v državni zbor poslala prihodnji teden.

V oddaji tudi:

- Po poplavah vzorčenje tal in nadzor voda oziroma spojin

- Referendum o azilni politiki na Poljskem deli mnenja v parlamentu

- Roglič z etapno zmago prevzel vodstvo na kolesarski dirki po Burgosu

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Danes je tako kot prejšnje dni po državi potekalo čiščenje in odpravljanje posledic poplav, pri čemer je na pomoč priskočilo 3 tisoč prostovoljcev. V znamenju te katastrofe je bil tudi današnji katoliški praznik Marijinega vnebovzetja, ko so se verniki v romarskih središčih z molitvami in darovi spomnili na prizadete. S poenostavitvijo nekaterih pravil pa na pomoč prihaja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, saj je za mesec dni olajšano predpisovanje zdravil in medicinskih pripomočkov.

Nekaj drugih poudarkov:

- V Varšavi največja poljska vojaška parada od hladne vojne

- Talibani ob drugi obletnici prevzema oblasti v Afganistanu razglasili državni praznik

- Olimpija proti Galatassarayu upa na čudež v kvalifikacijah za Ligo prvakov

Dan solidarnosti mineva v znamenju množične pomoči na območjih, ki jih je prizadela uničujoča vodna ujma. Na terenu je bilo danes poleg gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, vojakov in policistov in drugih tudi približno 12 tisoč prostovoljcev, ki so se prijavili prek aplikacije Poplave 2023. Medtem je psihološko pomoč prizadetim prevzelo ministrstvo za zdravje v sodelovanju z nacionalnim inštitutom za javno zdravje.

Drugi poudarki:

- Vlada o dodatnih ukrepih pomoči prizadetim v četrtek, predloge zbirajo prek civilne zaščite.

- V Belgiji dve leti po uničujočih poplavah sanacija prizadetih območij še ni končana.

- Na mednarodnem festivalu kratkega filma v Ljubljani na ogled več kot 150 filmov iz 30-tih držav.