V Kreativnem centru Poligon so izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice, ugotavljajo. Žalostno dejstvo, ki se najbolj pozna na in v telesih ljudi, na kakovosti produkcije pa ne. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetovali, kateri umetniški dogodek obiskati za polnejši skok v Novo leto, ki ga na našem programu zaznamuje začetek nove Odprte knjige, Jurčičevega Desetega brata, ki ga bo prebral Iztok Mlakar. Ob tem pa še utrinek iz življenja filma Stoletje sanj, dokumentarca o izumitelju in svetovljanu Petru Florjančiču, ki je v iztekajočem se letu prejemal nagrade po vsem svetu. Vabimo vas k poslušanju!

foto: Peter Florjančič, vir: osebni arhiv

Bežigrajska galerija obeležuje 45-letnico delovanja in ob tej priložnosti so pripravili razstavo slikarja Marka Šuštaršiča. Več o tem v oddaji, v kateri se bomo posvetili še Mačku Muriju in fotografsko-dokumentarni razstavi, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine. Vabimo vas k poslušanju!

Utrinek z razstave Od pokrajine do pokrajine v Bežigrajski galeriji

foto: Žiga Bratoš

Erotikon – film, ki ima, četudi je nem, svoj zvok, pridušen, jasen ali kričeč, včasih pa je čisto tiho. Tako je to klasiko iz leta 1929, v kateri je zaigrala slovenska filmska zvezda Ita Rina, opisal skladatelj in pianist Andrej Goričar. Prav za Erotikon je napisal partituro, ki jo bo nocoj v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob filmski projekciji premierno izvedel godalni kvartet v spremljavi saksofona, klarineta in klavirja.

Med nostalgijo in futurizmom pa se znajdejo uporabni predmeti, ki jim Jana Zornik vdahne svojstveno vsebino. Ko v tem času stopimo v galerijo Velenje, je nekaj drugače kot običajno – postavljen je celo rastlinjak. Hkrati se na razstavi Fantazijsko funkcionalna / Funkcionalno fantazijska skozi različne načine prisotnosti in odsotnosti pojavlja telo – posredno tudi tako, da umetnica vključi obiskovalca. Povabi ga, da se potopi v njeno zavest in prek njenega doživljanja sebe dojame tudi lastno subjektiviteto.

Našo pot bomo sklenili čez mejo v prostorih tržaške Rižarne. Rižarna je bila edino nacifašistično taborišče s krematorijsko pečjo na italijanskih tleh. Leta 1965 je dobila status nacionalnega spomenika. Ampak, kdaj in kako je prišlo do njene sedanje podobe? Na to odgovarja razstava o delu njenega ideatorja, arhitekta Romana Boica.

Foto: Arhiv slovenske kinoteke

Je to, da smo drugačni, bodisi po videzu ali obnašanju, prednost ali slabost? Vsaj za otroka je to pogosto vir frustracij, zato si želi biti enak ostalim. Za mladinsko operno enodejanko Deček, ki je prehitro rasel, so skladatelja Gian Carla Menottija navdihnile kar lastne izkušnje. Premierno uprizoritev v režiji in dramaturgiji Eve Hribernik si bomo lahko ogledali nocoj v Cankarjevem domu. Odpravili se bomo tudi v Piran, v Mestno galerijo, na razstavo Iz knjige spokojnosti – novejših platen, akvarelov in risb subtilne slikarke Joni Zakonjšek, ki vabi med svoje skoraj neskončno slojne krajine, travnike, drevesa in vodo. V Svetu kulture še o premieri radijske igre Suzana in dva starca Vinka Möderndorferja, katere motiv izhaja iz Danijelove knjige v Svetem pismu stare zaveze.

Mladinska opera Deček, ki je prehitro rasel, foto: Janez Kotar

V zadnji decembrski teden vstopamo s pregledom dogajanja na Mariborskem umetnostnem sejmu, ki letos poteka že sedmič in drugo leto zapored v spletni različici. Poleg nakupa umetniških del umetnikom omogoča tudi promocijo in podporo. Slovensko mladinsko gledališče pa nocoj vabi na premiero predstave Pojedina pri Trimalhionu, ki je nastala na podlagi istoimenskega dela antičnega Petronijevega romana Satirikon. Besedilo vedno aktualne zgodbe o tem kako bogastvo hitro spridi človeka ter o zatiskanju oči najbogatejših pred bedo in revščino na drugi strani, je deloma nastalo po igralskih improvizacijah; predstava pa je na oder postavljena kot satira našega tukaj in zdaj.

[foto: Renata Šalehar in Ivan Godnič v »Pojedini pri Trimalhionu«, (c) Ivian Kan Mujezinović]

Leto se počasi bliža koncu, zato še zadnjič letos predstavljamo novosti otroške in mladinske literature na naših knjižnih policah. Mlade bralke in bralci se prihajajočih dni lahko torej veselijo ne le zaradi praznikov in počitnic, ampak tudi zato, ker bo med njimi več časa za prostočasne dejavnosti, med katerimi je tudi branje zanimivih knjig. V duhu božičnega večera smo obiskali božični Vojnik in ob tem osvetlili tradicijo jasličarstva v Sloveniji, ki traja že vse od 17. stoletja naprej.

Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana bo zadnjo premiero v letošnjem letu končala filozofsko obarvana tema. Jacques in njegov gospodar, roman češkega misleca in pisatelja Milana Kundere, se je prelevil v dramsko besedilo in svoje mesto našel v odrski uprizoritvi. Predstava tematizira oblastna razmerja, ki se pritihotapijo med ljubezenske odnose. Primer, kako se gledališka predstava prelevi v radijsko igro, pa bomo lahko slišali nocoj ob 22. uri in pet minut. Na programu Ars bo premiera Helverjeve noči poljskega dramatika Ingmarja Vilquista. V tej psihološko pretanjeni in aktualni zgodbi o dogajanju med razcvetom nacizma skozi prizmo preprostega fanta in njegove skrbnice so v ospredju gosto tkano besedilo in zvoki, ki iz vedno bolj podivjane ulice udirajo v majhen in na videz varen prostor stanovanja. Helverjevo noč je za radio dramaturško priredil in režiral Alen Jelen, ki se je pred petimi leti podpisal že pod režijo gledališke izvedbe tega besedila.

Foto: Peter Uhan, predstava Jacques in njegov gospodar, SNG Drama Ljubljana

Napovedujemo premiero predstave v novomeškem Anton Podbevšek teatru, ki je nastala na podlagi pisma Franza Kafke svojemu očetu, in predstavljamo arheološka odkritja v Fizinah med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči, ki so na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Znane so tudi finalistke za besedo leta: dolgi kovid, komunikacija, kronometer, odlok, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka in voda.

Oddaja tokrat prinaša vpogled v najnovejšo predstavo priznanega slovenskega plesalca in koreografa Branka Potočana, ki jo je ustvaril s skupino Fourklor. Predstava Zasedanje se ukvarja s fenomenom »zasedanja«; zasedanja prostorov, položaja, drug drugega in samega sebe. Poročamo tudi o novi monografiji, ki obeležuje 50 let podeljevanja Severjevih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem.

Decembrska podelitev nagrad sklada Staneta Severja že 50. leto zapored zaznamuje smrt enega na-ših največjih gledaliških in filmskih igralcev in se njegovemu spominu poklanja tako s simboličnim prižigom sveče kot priznanjem igralskih dosežkov profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter štu-dentov dramske igre. Letošnja nagrajenca v kategoriji igralskih stvaritev v slovenskih poklicnih gle-dališčih sta Marjuta Slamič, članica ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, in Blaž Setnikar, član ansambla Prešernovega gledališča Kranj. Skupinsko nagrado za študentsko stva-ritev so si prislužili Diana Kolenc, Maks Dakskobler in Nejc Jezernik, nagrado za najboljšo stvari-tev v ljubiteljskem gledališču pa je prejel Bojan Trampuš.