Scenski dogodek Zeniteum, ki se bo nocoj odvil pred zgradbo Banovina je skupaj s 60-imi izvajalci zasnoval Dragan Živadinov. Gre za spoj znanosti in umetnosti, vrhovnih vrednot Evrope in evropskih narodov. V oddaji poročamo tudi o tretji knjigi spominov akademika Kajetana Gantarja Penelopin prt ter novi premieri na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstava Vse to sem videla, ko sem letela mimo oživlja zgodbo psičke Lajke, ki je kot prvo živo bitje v vesolju obkrožila zemljo. Gre za avtorski projekt Matica Lukšiča in Eve Jagodic.

Življenje Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega zveni kot klišejev polna pretirana zgodba: mučili so ga napadi božjasti, kmalu po rojstvu sta mu umrla otroka, zasvojen je bil z ruleto, zaradi česar je bil nenehno zadolžen. A ruski literarni zgodovinarki in biografinji Ljudmili Ivanovi Saraskini uspe v monografiji Dostojevski kljub romaneskni kakovosti ohranjati večplastnost ter visoko stopnjo kredibilnosti. Z največjo poznavalko tega slovitega pisatelja se je včeraj pogovarjal prevajalec Borut Kraševec. Nekaj utrinkov večera bomo strnili malce po 16.00, ko se bomo posvetili tudi razstavi mlade umetnice Tine Konec, ki se v mariborskem UGM Studiu predstavlja s senzibilnimi, meditativnimi in abstrahiranimi podobami dreves.

Foto: Tina Konec, razstava Evergreen, studio UGM, izrez fotografije; avtorica fotografije: Sara Rezar

Barva kot materija v pravokotnem slikarskem polju je v abstraktnih slikah Gustava Gnamuša le izhodišče. Bistveno je namreč njeno valovanje, sevanje, ki se ''prežarči'' v nas. Gre torej za fenomenološki vstop v barvo. V galeriji Equrna v Ljubljani je na ogled razstava Lambda 1975–2021 njegovih novejših del, med njimi pa najdemo tudi nekaj precej starejših. Na Ptuju pa so postavili medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. V prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki. Ostajamo na Štajerskem, posvetili se bomo še 5. koncertu komornega abonmaja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ki ga bo izvedel ansambel za baročno glasbo Bach Consort z Dunaja v dvorani Union v Mariboru.

Foto: Žiga Bratoš (razstava Gustava Gnamuša v galeriji Equrna)

Devetinsedemdeseta podelitev zlatih globusov, priznanj Združenja tujih novinarjev v Hollywoodu, je na Beverly Hillsu v Kaliforniji potekala brez vsega sijaja, ki ga je imela ob oskarjih in emmyjih še do nedavnega kot del trikotnika najuglednejših ameriških filmskih, televizijskih in s to industrijo povezanih glasbenih nagrad. Kar si je v boljših časih vsako leto ogledalo do 18 milijonov televizijskih gledalcev, je letos potekalo v obliki zasebne prireditve, brez programa, rdeče preproge in gostov, predvsem pa brez kakršnega koli medijskega prenosa. Uradno zaradi četrtega vala pandemije in izjemno nalezljive koronavirusne različice omikron. Dejanski razlogi pa niso tako skriti, da jih ne bi bilo mogoče videti ali o njih vsaj sklepati.

Ljubljanska Stara mestna elektrarna v novo leto vstopa s predstavo »En K te gleda«. Ta plesno-cirkuško-igrana predstava, ki se v osnovi nanaša na večno aktualno kratko zgodbo »Preobrazba« Franza Kafke, prek hibridne transformacije med dramskim in plesno-gibalnim gledališčem tematizira absurdnost človeške izgubljenosti in odtujenosti znotraj državnih aparatov. Gledališče Koper prav tako predstavlja novo uprizoritev, in sicer »Indijc hoče u Bronx«, ki jo je Israel Horowitz prvič na oder postavil že leta 1968, leta 1995 pa je bila izvedena tudi v ljubljanski Drami. Predstava, ki obravnava nasilje in njegove mehanizme v Združenih državah Amerike ob koncu 60-ih let prejšnjega stoletja, prav tako sklene z žalostno noto večne aktualnosti. Televizija Slovenija pa na male ekrane pošilja novo sezono kriminalnih serij, ki so nastale po romanih Tadeja Goloba. Prvemu delu »Jezero«, ki je postavljeno v zimski Bohinj, sledita še »Leninov park« in »Dolina rož«, obarvana z vročo poletno Ljubljano.

/foto: Predstava »En K te gleda« v ljubljanski Stari mestni elektrarni (c) Drago Videmšek /

Danes v oddaji izpostavljamo premiero radijske igre Vinka Möderndorferja o pravniku, politiku, sociologu in pedagogu Andreju Gosarju (1887-1970), ki je bil izjemno pokončen človek visokih moralnih meril, katoličan, ki se je zavzemal za socialno pravično krščansko družbo, za soupravljanje delavcev v delovnih okoljih. V glavni vlogi Antona Gosarja nastopa dramski igralec Ivo Ban, ob njem pa še Matej Puc, Silva Čušin, Gaber Terseglav, Zvone Hribar, Boris Ostan in drugi. Premiera bo danes ob 22.05 na programu Ars. V oddaji predstavljamo tudi razstavo v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor, ki ponuja vpogled v aktualno ustvarjalnost umetnic in umetnikov na temo Umetnost v izjemnih razmerah, ter razstavo ilustracij Pod svobodnim soncem, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili v sodelovanju z zavodom Škrateljc ob izidu stripa Pod svobodnim soncem z ilustracijami Damijana Stepančiča.

Slovenski pisatelj mlajše generacije, Davorin Lenko, vsake štiri leta napiše roman. Po vsakem romanu izda zbirko kratkih zgodb. Vsaj tako kaže statistika njegovih dosedanjih literarnih del. Leta 2013 je osupnil slovensko javnost s prvencem Telesa v temi in zanj prejel kresnika. Zdaj je pred nami njegov tretji roman z naslovom Triger, ki ga predstavljamo v tokratni oddaji. Prelistali smo tudi najnovejše knjižne izdaje na področju otroškega in mladinskega leposlovja.

Vznemirljivi Fernando Pessoa, ki je živel med leti 1888 in 1935, velja za enega največjih portugalskih pesnikov. Objavljal je pod več kot sedemdesetimi imeni, v življenju pa izdal le eno knjigo pesmi v materinščini, in sicer Sporočilo. Izšla je v predzadnjem letu njegovega življenja, prevedel jo je Miklavž Komelj in pripravil tudi obsežno, 60 strani dolgo spremno besedo. Kot pove, v tej pesniški knjigi ne gre za pregled portugalske zgodovine, ampak bolj za poskus njene emblematike preko ezoteričnih simbolov. Kaj se skriva v igračah, predvsem lesenih, pa bo v današnjem Svetu kulture povedal Mohor Demšar, njihov zbiralec, sicer doktor filozofije, ki o njih razmišlja tudi kot pedagog. ''Igra je povezana s svobodo'', poudari. Kaj vse razkriva njegova zbirka lahko odkrijete na Menačenkovi domačiji v Domžalah, kjer te dni gostijo razstavo Lesene igrače skozi čas.

Foto: Val 202

Nika Grafenauerja lahko po novem spoznavamo skozi Plasti odzidanih daljav, takšen je namreč naslov njegove knjige spominov. Z njimi bo bralca popeljal na ključne postaje svojega življenja, ki je prineslo številne zgodbe, brez katerih bi bilo slovensko literarno in družbeno polje gotovo drugačno.

Prave zakladnice zgodb pa so tudi nekatere hiše, še posebej, če se v njih sestajajo pisatelji. Takšna je tudi pisateljska vila v Tomšičevi ulici v Ljubljani, ki ji je založba ZRC SAZU postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke Umetnine v žepu.

V Kreativnem centru Poligon so izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice, ugotavljajo. Žalostno dejstvo, ki se najbolj pozna na in v telesih ljudi, na kakovosti produkcije pa ne. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetovali, kateri umetniški dogodek obiskati za polnejši skok v Novo leto, ki ga na našem programu zaznamuje začetek nove Odprte knjige, Jurčičevega Desetega brata, ki ga bo prebral Iztok Mlakar. Ob tem pa še utrinek iz življenja filma Stoletje sanj, dokumentarca o izumitelju in svetovljanu Petru Florjančiču, ki je v iztekajočem se letu prejemal nagrade po vsem svetu. Vabimo vas k poslušanju!

foto: Peter Florjančič, vir: osebni arhiv