radijska igra Razglednice in razstava Design konsum

V Prešernovem gledališču Kranj premierno uprizarjajo predstavo Zadnji naj ugasne luč. Avtorski projekt, pod režijo katerega se podpisuje Dorian Šilec Petek, raziskuje bolečino sodobnega bivanja. Po prvotnih načrtih je bila v repertoarju  predvidena drama Kdor skak, tisti hlap po besedilu Rudija Šeliga. Ustvarjalna ekipa je v teku priprav na predstavo spoznala, da jih je izhodišče odpeljalo drugam, kot so načrtovali, zato so se odločili, da spremenijo fokus projekta in uprizorijo avtorsko predstavo.

Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro z naslovom Razglednice. Dramsko besedilo je napisala Simona Hamer in zanj leta 2018 prejela nagrado Slavka Gruma. Režiser radijske igre je Primož Ekart, v glavni vlogi nastopa Barbara Cerar.

Pri Društvu oblikovalcev Slovenije so letošnjo bienalno selekcionirano razstavo Design konsum, ki je na ogled v Cankarjevem domu, zasnovali kot dolgo mizo s krožniki, na katerih so predstavljena dela štiridesetih oblikovalcev.

Regijski festival gledališč RUTA se začenja s premiero Usedlin, nova razstava na posestvu Meranovo in prešernovanje v zamejstvu

Popeljali vas bomo po prešernovanju Slovencev v Italiji in k novi razstavi na posestvu Meranovo nad Mariborom. Zaustavili se bomo še v Mestnem gledališču Ljubljanskem, v katerem se s premiero predstave Usedline, po besedilu Katarine Morano, začenja regionalni festival RUTA. Vabimo vas k poslušanju!

Če se boste tako kot slovenski pesnik France Prešeren danes vprašali Kam, je odgovor na dlani. V objem kulture, seveda.

Na današnji kulturni praznik po vsej Sloveniji potekajo številne prireditve, muzeji in galerije pa so brezplačno odprli svoja vrata. V Prešernovem rojstnem kraju, v Vrbi na Gorenjskem so pripravili tradicionalni Pohod po poti kulturne dediščine Žirovnica. V Kranju se že ves dan odvija Prešernov smenj, točno opoldne pa je na našem 3. programu, programu Ars potekal recital Prešernove poezije. Zaradi epidemioloških ukrepov so se slovenski igralci in igralke s trgov in slovenskih mest preselili v radijski studio. Moč Prešernovih verzov je odzvanjala v osmih slovenskih mestih. V oddaji predstavljamo tudi aktualne razstave.

Avstrijsko-slovenski slikar je bil do pred kratkim domači javnosti skoraj neznan

Anton Nowak, ustanovni član dunajske secesije, ki je v Brnu vodil slikarsko šolo, se je rodil v Mariboru, a je tam – in v Sloveniji nasploh – ostal skoraj povsem neznan. Nowakova slikarska dela iz umetnikove zapuščine je Pokrajinskemu muzeju Maribor leta 1945 podarila umetnikova sestra, ki je do konca druge svetovne vojne z družino živela v Mariboru, so zapisali pri Umetnostni galeriji Maribor, kamor je nato postopoma prešlo v zbirko okrog 70 Nowakovih slik. Uveljavil se je predvsem kot krajinar in portretist, rad je izbiral slikovite prizore, stare mestne vedute in ruševine gradov, ali hribovite, morske in jezerske pokrajine. Njegovo slikarstvo temelji na barvno svetlem naturalizmu z elementi slikanja na prostem.

Plesna predstava, ki prestopa meje

Plesalka in koreografinja Leja Jurišić v sodelovanju s scenografko Petro Veber pripravlja plesno predstavo ''Koncert'', prek katere v ospredje postavlja zvrsti umetnosti, ki so v svojem času pretresle to polje, vanj zarezale, ga razburkale in na novo določile. Kot sama večkrat poudarja v intervjujih parola: ''ne morem, ne znam, ne bom'' zanjo ne obstaja in tako se trudi sodelovati z več različnimi umetniki iz različnih področij. Program predstave sestavljajo literarna dela futuristov in dadaistov ter njene avtorske skladbe.

V sklopu festivala Fabula pred Fabulo je v Cankarjevem domu gostoval bosanski pisatelj, dramatik in esejist Dževad Karahasan. Ta je v Sloveniji rede gost, prvič smo ga pobliže spoznali že leta 2010, ko je prejel nagrado Vilenice. Njegovo gostovanje v Cankarjevem domu sovpada z izidom njegovega romana ''Vonj po strahu'', ki ga je za Beletrino prevedla Jana Unuk. Gre za tretji del romaneskne trilogije ''O čem pripoveduje pepel'' o srednjeveškem perzijskem matematiku, pesniku in filozofu Omarju Hajamu.

V Tržiču v Furlaniji - Julijski krajini razstava o Kandinskem, v Ajdovščini pa so na ogled dela Melite Vovk

Malteški tenorist Joseph Calleja se znova vrača v Ljubljano. Pred enajstimi leti je gostoval na ljubljanskem festivalu, tokrat pa bo nastopil v njegovi zimski različici. V sklopu letošnje 5. izvedbe Zimskega festivala je organizator pripravil osem koncertov, z nocojšnjim pa bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji operne glasbe. V oddaji tudi o dveh razstavah, v Tržiču, obmorskem mestecu v nekdanji Goriški pokrajini, so odprli razstavo o Kandinskem in evropski avantgardi, v Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled izbor del iz obsežne ustvarjalnosti akademske slikarke Melite Vovk.

In še o nastopu pevcev Mladinske vokalne skupine Glasbene matice Ljubljana skupaj z inštrumentalisti in dirigentko Irmo Močnik ter o razstavi del iz donacije Metke Krašovec Narodni galeriji

Režiser Jernej Lorenci je v predstavi Frančišek s tega religioznega, mitološkega in umetniškega lika želel odstraniti nanos zgodovine in ideologije ter tako izpostaviti predvsem njegovo ''čistost''. Priredbo sta pripravila z Maticem Starino po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa, premiera bo nocoj ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj. Med glasbenimi dogodki pa izpostavljamo koncert, ki se bo ob isti uri začel v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani v okviru Sakralnega abonmaja. Pod naslovom Čas rojstva bodo nastopili pevci Mladinske vokalne skupine Glasbene matice Ljubljana, skupaj z inštrumentalisti in dirigentko Irmo Močnik. In še v Narodno galerijo, kjer izbor del iz donacije Metke Krašovec predstavljajo v prepletu s poezijo Tomaža Šalamuna, s katerim si je umetnica delila šestintrideset let skupnega življenja in medsebojni navdih. Vabljeni v Svet kulture.

O enem najpomembnejših in najbolj prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev, Dragu Jančarju je včeraj v Cankarjevem domu potekal mednarodni simpozij.

Mednarodni simpozij je združil sedem referatov, ki so jih pripravili pisateljevi preučevalci, uredniki in prevajalci. Večer je zaokrožil pogovor pisatelja in njegovega srbskega kolega Aleksandra Gátalice. V oddaji poročamo tudi o novem umetniškem projektu, ki se ga lahko udeležijo meščani in obiskovalci mesta Maribor in sicer lahko s klicem na določeno telefonsko številko razpravljajo o umetnosti.

Predstavljamo tudi nenavadno zgodbo Plečnikove cerkve za Bežigradom

Tina Vrščaj je dobitnica nagrade Mladinske knjige modra ptica 2022 za še neobjavljeno književno delo. Zaslužila si jo je za delo Na klancu. Ob nagrajenki predstavljamo tudi knjigo Plečnikova cerkev za Bežigradom umetnostnega zgodovinarja Francija Lazarinija. Cerkev ima nenavadno zgodbo, saj jo je povojna komunistična oblast sprva porušila, nato pa ponovno zgradila. Iz Trsta poročamo o nizu dogodkov, ki so jih pretekli teden pripravili ob dnevu spomina na žrtve holokavsta.

In še o kompoziciji za šest tolkalcev in vokalistko s teatralnimi elementi in poezijo Karla Hmeljaka z naslovom Gimnastika ne/smisla II

Že ko arhitekt snuje nov objekt, razmišlja o tem, kam in kako se bo ta umestil čez več desetletij. Tako bi vsaj bilo prav. Še toliko bolj to velja za urbaniste, ki načrtujejo večje, zapletene celote. Smo sposobni misliti prihodnost? S tem vprašanjem so pospremili razstavo v malem razstavišču Mestnega muzeja z naslovom Urbane prerokbe: Življenje v Ljubljani leta 2100. Ponuja 30 kratkih prerokb, ki razmišljajo, kako bi bilo lahko videti naše življenje ob naslednjem prelomu stoletja. V Svetu kulture napovedujemo še dva glasbena dogodka: danes ob 19.30 se bo v dvorani Union v Mariboru z nastopom slovitega Švedskega komornega orkestra ter solistoma sopranistko Mojco Erdmann in klarinetistom Kevinom Spagnolom, nadomestil bo napovedanega vodjo orkestra Martina Froesta, nadaljevala sezona, ki jo pripravlja Narodni dom Maribor. Jutri ob 19.30 pa bo skladatelj Matej Bonin s sodelavci v Cankarjevem domu predstavil delo Gimnastika ne/smisla II, kompozicijo za šest tolkalcev in vokalistko s teatralnimi elementi in poezijo Karla Hmeljaka.