Trenutno se v prestolnici nahaja približno 100 glasbenikov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev.

Svet še vedno pretresa vojna v Ukrajini. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi, ob tem je visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi dejal, da gre za  največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce. V Ljubljano je v ponedeljek prispelo 67 glasbenikov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v SNG Maribor ter o nekaterih drugih aktualnih dogodkih.

Za nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic bo letos tekmovalo pet filmov

Dokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.

José Saramago se je rodil v Azinhagi na Portugalskem. Bil je pisatelj, dramatik, novinar in kolumnist. Leta 1998 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

José Saramago se je rodil 16. novembra leta 1922. Ob 100. obletnici njegovega rojstva sta Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Inštitut Camoes v Ljubljani pripravila dvodnevni simpozij. Končuje se danes v Atriju ZRC z branjem Saramagovih odlomkov literarnih in esejističnih del. Poročamo tudi o novi knjigi mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, obeležujemo pa tudi današnji mednarodni dan žensk.

Nova zbirka pisem Mance Košir

Manca Košir, novinarka, publicistka in avtorica poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in knjig, je doslej svoja dopisovanja objavila že v več epistolarnih knjigah. Med njimi so Ženska pisma, Moški: ženska, Pisma s soavtorjem Dušanom Jovanovićem, Moška pisma, Drugačna razmerja, Darovi minevanja in Človeška ljubezen. Zdaj temu nizu dodaja novo zbirko z naslovom Nagovori tišine, za katero si je dopisovala s slikarko Joni Zakonjšek, pesnikom in pisateljem Dušanom Šarotarjem, arhitektom, filozofom in teologom Robertom Dolinarjem, arhitektom in premišljevalcem Iro Zorkom, režiserjem Tomijem Janežičem ter umetnostno zgodovinarko in prevajalko Vesno Velkovrh Bukilico. Njihova pisma je navdihnila ljubezen do tišine, za katero pravi, da je »naše zdravilo«, »naša hrana« in »naše resnično zavetje«.

Mir in vojna, branje v podporo Ukrajini

V znamenje solidarnosti z Ukrajino pripravljajo Slovenski center PEN, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev branje z naslovom Mir in vojna. Predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma nam je prebrala pesem mlade ukrajinske pesnice Ljube Jakimčuk z naslovom Razpadanje.
Z gostovanjem ruskega pisatelja Sergeja Lebedjeva, ki v svojih delih analizira dediščino sovjetskega taboriščnega sistema, se začenja Festival Literature sveta Fabula.
V oddaji tudi o številnih dogodkih, ki jih v Italiji in drugod pripravljajo ob stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših filmskih ustvarjalcev šestdesetih in sedemdesetih let – Piera Paola Pasolinija.

Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih.

V dneh, ko ves svet gleda proti Ukrajini, v oddaji izpostavljamo pogovor z ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem, nagrajencem Vilenice leta 2017. Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih. Trenutno je z ženo v domačem mestu Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine, kjer je po raketnem napadu na letališče na začetku invazije razmeroma mirno, prihajajo pa begunci. V oddaji predstavljamo tudi zbirko esejev Gorana Vojnovića z naslovom Zbiralec strahov, ki je izšla pri založbi Goga ter razstavo, ki jo ob dnevu žena pripravljajo v Galeriji Vodnikove domačije v Šiški, s katero želijo organizatorji spodbuditi podarjanje knjig in ilustracij ter podpreti domače založbe in ženske ustvarjalke.

»Odhod iz Kijeva ni v mojem načrtu,« pravi Olga Zhurba.

Vojna v Ukrajini je pretresla tudi kulturno-umetniško področje. Po vsem svetu je zaznati pozive k podpori ukrajinskih umetnikov ter bojkotu ruskih. V današnji oddaji boste slišali pogovor z litovskim novinarjem, pisateljem in publicistom Nikodemom Szczyglowskim, poznavalcem ukrajinskih družbeno-političnih razmer. V Kijevu pogumno ostaja ukrajinska režiserka Olga Zhurba, ki se je odločila, da bo za prihodnje generacije dokumentirala vojno dogajanje. V oddaji pa vas vabimo tudi k ogledu trilogije filmov Obzorniki v režiji Nike Autor, ki je nastala za njeno razstavo Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili. 

Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata.

Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije ter v sprevodu hodi od hiše do hiše. Zgodovina pustnih obhodov na območju Kanalskega Kolovrata med dolinama Soče in idrije sega že v čas pred 1. svetovno vojno. Branko Žnidarčič je v 80. letih 20. stoletja po spominu iz otroštva začel izdelovati pustne maske in tako so se ohranile vse do danes. Posebnost obraznih naličij je njihov material;  pred 1. svetovno vojno so bile obrazne maske ta lepih in ta grdih kovane iz bakra, danes jih izdelujejo iz aluminija. V oddaji Svet kulture poročamo tudi o razstavi sodobne umetnosti na temo norosti, ki je na ogled v Rimu.

Praga je dobila novo veliko zasebno galerijo Kunsthalle

Občina Piran je v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini in številnimi partnerji odprla Tartinijevo leto s koncertom legendarnega, zdaj že 80-letnega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in Orkestra Ferruccia Busonija pod taktirko Massima Bellija. Ob tem so predstavili tudi obširen program projekta Tartini 330, ki bo ob jubileju našega slavnega piranskega rojaka trajal do 30. decembra, ko ga bodo sklenili z novoletnim koncertom v portoroškem Avditoriju.
Poročali bomo tudi o velikem dogodku v Pragi, kjer so odprli novo zasebno galerijo Kunsthalle. Ta ima prostore v obnovljeni stavbi nekdanje elektrarne in transformatorske postaje nedaleč od središča Prage, zajema pa tri nadstropja v skupni površini kar 6.000 kvadratnih metrov.

V Galeriji Škuc pa o tem, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes

Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana.

V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog.