Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana.
V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog.
Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor
V Galeriji Škuc pa o tem, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes
Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana.
V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog.