V Galeriji Škuc pa o tem, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes

Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana.

V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog.

Monoprojekt Borisa Ostana v MGL

Mestno gledališče ljubljansko je na odrske deske svojega Studia postavilo dramski monoprojekt Borisa Ostana ''Smrtno resno''. Igralec je za osnovo vzel besedilo švedskega pisatelja in dramatika Niklasa Rådströma, ki ga je tudi prevedel v slovenščino. Skozi poetsko in žanrsko bogato monodramsko besedilo naslavlja soočanje s smrtjo.

V radijskem studiu 26 se v okviru oddaje Komorni studio odvija koncert slovenskega trobilnega kvinteta SiBrass. Mladinska knjiga pa je obeležila stoletnico rojstva pisateljice Ele Peroci z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo.

»Nadvse mi ljubljeni, kako sva včasih zvezdo in luno gledala…« je v pismo zapisala Felicita Koglot, ki je imela 22 let, ko je prvič odpotovala v Aleksandrijo.

Vsestranska gledališka ustvarjalka Meta Hočevar je izdala novo knjigo Drobnarije. To je prva leposlovna publikacija avtorice, ki je do zdaj objavila besedili o prostoru, posebej odrskem in njegovem odnosu do besede. Med novostmi na knjižnem trgu je izdaja korespondence med aleksandrinko Felicito Koglot in njenim možem Francem Perico. Knjiga Ljubezen v pismih zajema iz 30. let prejšnjega stoletja in je obogatena s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje, med njimi je Neda Rusjan Bric. Ob koncu se bomo podali na razstavo Claude Monet in impresionisti v Normandiji v tržaškem muzeju Revoltella.

Dokumentarni film o enigmatičnem podjetju Iskra Delta in pustolovska detektivka za otroke po romanu Simone Semenič

»To je čas, ko staro še ni zamrlo, novo pa se še ni oblikovalo, in v tem obdobju je nastal eden najuspešnejših gospodarskih podvigov.« Tako o osemdesetih letih prejšnega stoletja razmišlja Jurij Gruden, režiser dokumentarnega filma o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta. Leta 1976 ustanovljeno podjetje se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo, zgodba o njegovem padcu pa je povezana s svetovnimi političnimi igrami med hladno vojno. Posvečamo pa se tudi skrivnostim, ki jih v predstavi Skrivno društvo KRVZ režiserja Mareta Bulca v Lutkovnem gledališču Ljubljana razkrivajo štirje enajstletniki.

Pa še o novostih zbirke Moderni klasiki ter o radijski igri Suzana in dva starca

Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih.

Predstava Shopping and fucking v Mini Teatru pa odstira problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela

Gallusovo dvorano Cankarjevega doma bo nocoj zvočno oplemenitil prestižni orkester Berlinskih filharmonikov pod taktirko šefa dirigenta Kirilla Petrenka. V njegovih vrstah bodo nastopili tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Na sporedu bodo dela Bernda Aloisa Zimmermanna, Witolda Lutoslawskega in Johannesa Brahmsa. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa se bo začel četrti koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla. Spored bo razpet med glasbo skladateljic v prvem delu koncerta in skladateljev v drugem. Zbor Slovenske filharmonije bo tokrat po dveh letih spet vodila Julia Selina Blank.

Ostajamo na odrih: v ljubljanskem Mini Teatru bo predstava v režiji Brine Klampfer z naslovom Shopping and fucking odstrla problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. Na podlagi avdicije, ki je bila izvedena pred skoraj letom in pol, pa se bo projekt Mlado mladinsko v nedeljo premierno predstavil s predstavo Svoje usode krojači v režiji Ane Duša. Predstava, ki tematizira izginjanje tako politične kot tudi bivanjske prihodnosti, je krik generacije, ki zase zahteva prostor za kritiko in spremembe, predvsem pa izraža željo, da bi mlade v družbi resneje jemali.

In še k televiziji – zdi se namreč, da slovenske televizijske kriminalne serije doživljajo neverjeten razmah, v dobrih dveh letih smo videli Jezero, Leninov park, Ekipo Bled, Primere Inšpektorja Vrenka, pravkar pa se je na Televiziji Slovenija iztekla Dolina rož, tridelna kriminalna serija znova po romanu Tadeja Goloba, ki jo bo ta konec tedna nadomestila druga sezona osemdelne nadaljevanke V imenu ljudstva.

avtorski projekt Bolezen duše in koncert Kromatike z rusko glasbo

Danes najprej izpostavljamo eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, ki bo zaživela na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki jo je uglasbil Sergej Prokofjev, je v baletno govorico prevedel koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella. V SNG Nova Gorica se je režiserka Yulia Roschina ukvarjala z zgodbo moškega, nezmožnega ljubiti. Avtorski projekt Bolezen duše je nastal je po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda. Med glasbenimi dogodki napovedujemo še koncert cikla Kromatika, na katerem se bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova in s solistko, pianistko Tatjano Ognjanović, posvetil ruski glasbi.

Besedilo Simone Hamer je bilo leta 2020 nominirano za Grumovo nagrado.

Naslov drame nakazuje na imperativ sodobne družbe, da je nenehno vse v redu, čeprav je več kot očitno da ni. Avtorica se v besedilu osredotoča na službene odnose, izkušnjo prekarnosti ter odtujenosti med ljudmi. Režiser Matjaž Farič pa je o predstavi dejal, da se izmika žanrskim oznakam ter razkriva, kako telo izreka tudi stvari, ki ne želijo biti izrečene. V oddaji predstavljamo še ustvarjalnost nemškega pesnika Jana Wagnerja ter preverjamo filmski utrip na 72. Berlinalu.

Dokumentarni film po istoimenski knjigi, skok na Berlinale, ob koncu pa vtisi s koncerta izvrstnega Gadžijevega

Berlinski filmski festival Berlinale od nekdaj izpostavlja politično angažirane filme, v zadnjih letih pa poudarjeno išče tudi filme, ki jih podpisujejo ženske. Dva predstavljamo tudi v naši oddaji, v kateri pozornost namenjamo še dokumentarnemu filmu Vrnitev v Reims, prirejenemu po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, ob koncu oddaje pa še nekaj vtisov s koncerta Aleksandra Gadžijevega v Novi Gorici.

Vpogled v življenje in delo pesnika, kantavtorja, performerja in nosilca kulturnega upora

Marko Brecelj, ki je nedavno umrl po hudi bolezni, je od tedaj, ko je izvedel za diagnozo, izvedel vrsto kulturnih dogodkov, ki jih je imenoval "posprava". Kustos v Galeriji Vžigalica, Jani Pirnat, je povedal, da so si zamislili, da bi razstavo Brecljeve osebnosti in umetnosti odprli na slovenski kulturni praznik, a se je Brecelj še pred tem poslovil. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z njegovim življenjem. Na razstavi se tako lahko srečamo z njegovo glasbo, poezijo, umetniškim ustvarjanjem in mehkim terorizmom, ki ga je utemeljil kot zvrst umetniškega aktivizma.