Slikar, grafik in nekdanji profesor, Mariborčan Bogdan Čobal, je skozi desetletja pomembno sooblikoval likovno življenje v domačem mestu, deloval pa je tudi širše. Zaznamuje ga kritičen pogled na aktualna družbena dogajanja, kar se kaže prav tako v zadnjem ciklu na temo stiske beguncev in sodobnih nomadov. Umetnik, ki bo naslednje leto praznoval 80 let, je cikel Splav meduze premierno predstavil v galeriji Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, v teh dneh pa je na ogled še v razstavišču mariborske Kible, ArtKit. V Svetu kulture tudi o 32. festivalu Poletni lutkovni pristan v Mariboru – ta konec tedna bodo zaznamovale predstave v avditoriju Lutkovnega gledališča in v Mestnem parku ter projekcija animiranih filmov v sodelovanju s poljskim mednarodnim festivalom Animocije.

Foto: Janez Klenovšek

V galeriji Škuc v Ljubljani si od danes lahko ogledamo razstavo nemškega umetnika Sebastiana Junga z naslovom Intenzivna nega. Ime namiguje na zdravstveno tematiko in delno bi to lahko držalo, vendar Jung s svojo dokumentarno-umetniško risbo odpira precej širše vprašanje vzrokov za krizo, ki je nastala ob pandemiji. V podhodu Ajdovščina v Ljubljani pa je skladatelj in saksofonist Tilen Lebar spojil prostorsko zvočno instalacijo in koncertno izvedbo – povezal ju je z idejo liminalnih prehodnih prostorov zapuščenih in izpraznjenih urbanih okolij. Daljši, celovečerni dogodek Limen bo v okviru avdiovizualnega cikla FriForma AV predstavil danes. Iz prestolnice pa danes še v Rezijo. Tam je bil pred dnevi praznik znamenitih rezijanskih brusačev, še večji praznik pa je imela slovenska umetnost. Predstavili so namreč novo pesniško zbirko domačina Renata Quaglie, tudi že Prešernovega nagrajenca, ki je v knjigi Zaleni okrišiji/Zelene krošnje zbral poezije zadnjih let.

Sebastian Jung: Intenzivna nega, Škuc, foto: Žiga Bratoš

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj nastopil slavni nemški tenorist Jonas Kaufmann. Ob spremljavi simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga bo vodil dirigent Jochen Rieder, bodo operni sladokusci lahko uživali v večeru italijanskih in nemških opernih arij. Da je sodelovanje potrebno tudi za uresničitev javnega govora, pa opozori umetnica in arhitektka Polonca Lovšin s projektom Gibanje za javni govor. Naslov zveni kot kakšna pobuda političnega ali družbenega gibanja, a je razumljen dobesedno. Da bi se govorce slišalo, je nujno gibanje drugih udeležencev, na primer kolesarjenje, ki tako zagotavljajo energijo za ozvočenje mikrofona. Projekt je avtorica v javnem prostoru izpeljala že večkrat, tokrat pa je prvič predstavljen v Kulturnem centru Tobačna 001.

Na fotografiji (izrez) tenorist Jonas Kaufmann, vir: EPA

Tokratni Svet kulture prinaša vpogled v zbirko kratkih zgodb slovenskega pisatelja Toma Podstenška z naslovom Zgodbe za lažji konec sveta. Predstavili bomo tudi prostorsko instalacijo mariborske umetnice in likovne pedagoginje Natalije R. Črnčec z naslovom Ljubezen. Umetnica se z instalacijo okroglih elementov, tokrat v mavričnih barvah, v domačem mestu znova predstavlja po desetih letih in obiskovalce popelje v umirjen svet navideznega vesolja in premišljevanja.

V Pilonovi galeriji v Ajdovščini si v teh poletnih mesecih lahko ogledate zanimivo razstavo manj znanih del Lojzeta Špacapana, goriškega ustvarjalca, tesnega prijatelja Vena Pilona, ki je bil eden tistih umetnikov 20. stoletja, ki so delili svojo kulturno identiteto na slovenski zahodni meji. Zato ga tudi v svetu številni poznajo bolj kot Luigija Spazzapana. V ajdovski galeriji so na ogled dela, ki jih je slikar ustvaril v Torinu med letoma 1929 in 1958, ko je njegovo ustvarjalno pot prekinila smrt. V današnji oddaji pa bomo predstavili tudi projekt Dražbena hiša uprizoritvenih umetnosti FORSALE, ki razmišlja o vrednotenju predstav.

Foto: Lojze Spazzapan, kolaž fotografij: levo: Ginia vdeva šivanko (1948-49), desno: Dami v gozdu (1937), oboje zasebna zbirka, avtor fotografij: Primož Brecelj, izrez fotografij

Seviqc Brežice letos ponuja pisan spored, skupaj se bo na različnih prizoriščih odvilo šest koncertov na katerih bodo nastopili španski, nizozemski, francoski in italijanski glasbeniki. 39. Festival Radovljica 2021 bo potekal med 6. in 22. avgustom. Sestavlja ga deset koncertov z glasbo od 9. do 19. stoletja, tudi sporedi, posvečenimi Bachu, Buxtehudeju, Dowlandu, Dufayju, Telemannu in Salomonu Rossiju. Pestro je tudi na 69. Festivalu Ljubljana, v nedeljo bosta tam s simfoniki RTV Slovenija nastopila ruska sopranistka Anna Netrebko in azerbajdžanski tenorist Yusif Eyvazov.

Festival Shots prirejajo že šesto leto zapored. Od ustanovitve leta 2016 si festival prizadeva, da v Slovenj Gradec prinese nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo ovrednotijo. V oddaji tudi podrobneje o ciklu koncertnih večerov na gradu Rihemberk ter o novi knjigi izstopajočega pisatelja mlajše generacije Jasmina B. Freliha.

Razstava Evropa – dediščina humanistov bo ponudila odgovore na vprašanji Kdo so bili pionirji in pionirke humanistične misli v Evropi in kateri posamezniki in posameznice so odločilno vplivali na ideale in vrednote Evropske unije. Na festivalu Topografije zvoka, ki se danes začenja v ljubljanskem ŠKUC-u, pa bodo v treh dneh v ospredju zvočne umetnice, katerih delo se povezuje s pojmom Navzočnosti. Posvetili se bomo tudi Ne-festivalu gledališča zatiranih, ki se začenja v Gornjem Gradu. K tem in drugim vsebinam oddaje Svet kulture vas vljudno vabimo!

Evropskim humanistom se pridružuje tudi vodilni slovenski protestant Primož Trubar, 1508/09–1586 (na sliki, vir: Wikipedija)

Na Ljubljanskem gradu se je od začetka Filma pod zvezdami zvrstilo že kar nekaj predpremier, nocoj pa bo prav posebna - slovenski film Nekoč so bili ljudje režiserja Gorana Vojnovića. Film, ki se loteva teme begunstva, je v osnovi triler s primesmi družinske drame, osrednji poudarek pa je vse večja odsotnost človeškosti v sodobnem svetu. V prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk v Novi Gorici pa je na ogled pregledna razstava Franca Goloba, ki letos praznuje 80. let in ustvarja v različnih medijih.

Foto: Zajem fotografije iz filma, direktor fotografije: Miloš Srdić; vir: Arsmedia

V Posavskem muzeju Brežice so začeli nov proogramski cikel, posvečen petim čutom, kot jih tematizirajo tudi tamkajšnje freske. Prvo razstavo so namenili okusu in z razstavo Po Posavju z žlico in čašo združili različne projekte in teme, povezane s prehransko dediščino. V današnji oddaji bomo pregledali tudi nekaj knjižnih novosti za mlade bralce ter se ustavili v Trstu, kjer so na ogled dela slikarja Artura Nathana, zanimivega avtorja, ki je na platnu tematiziral dognanja psihoanalize. Popisanih umetnikovih del je skupno nekaj več kot sto in so v prostorih Galerije Torbandena predstavljena v tematskih sklopih, kot so avtoportreti, cikel živali, morske krajine in metafizika. Prav metafizično slikarstvo nekoliko starejšega Giorgia de Chirica naj bi namreč vplivalo na Artura Nathana, ki se je leta 1891 rodil v Trstu, umrl pa leta 1944 v nacističnem taborišču Biberbach.

Foto: Arturo Nathan, kolaž fotografij: levo: Il ghiaccio del mare (1928), desno Statua (1930); vir: Wikimedia, levo: Galleria Torbandena, desno: uporabnik Goesseln