"Če še vedno obstajajo potrebe, da se to besedilo uprizarja, pomeni, da v bistvu vsi tisti problemi, o katerih govori, še vedno obstajajo med nami." Tako razmišlja pisatelj, režiser in scenarist Goran Vojnović ob tem, ko bo na odru ponovno zaživel njegov roman Jugoslavija, moja dežela, ki postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana – tisto iz otroškega spomina in tako, kot jo vidijo manj zaslepljene odrasle oči. V Kopru bo namreč zvečer slovenska premiera te drame o bolečem soočanju s preteklostjo v režiji Marka Misirače in koprodukciji Gledališča Koper. V Kostanjevici na Krki pa se bo jutri slavnostno zaključil letošnji mednarodni kiparski simpozij s predstavitvijo dveh novih skulptur, ki sta jih ustvarila Mirko Bratuša iz Slovenije in Peter Galhidy iz Madžarske.

Foto: Blaž Popovski v vlogi Vladana, vir: Gledališče Koper/Igor Motl

Letošnje zasedanje Odbora za svetovno dediščino Unesca poteka pod predsedovanjem Kitajske, težko pričakovano odločitev o vpisu Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam kulturne dediščine pa so sprejeli včeraj. Izbor del, vpisanih na seznam, zajema sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V oceni nominacije so pri Mednarodnem svetu za spomenike in spomeniška območja zapisali, da je Plečnik v nasprotju s sočasnim modernizmom ustvarjal na podlagi povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč, pri tem pa v ospredje postavljal kakovosten javni prostor, ki ga je z večjimi in manjšimi popravki dopolnil ter povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Pojavile pa so se že prve kritike na račun nominacije: v časopisu Dnevnik recimo kritično pišejo o strokovni skupini, ki je pripravljala kandidaturo in ki se je pri izbiri del »v velikem loku« izognila Plečnikovemu stadionu. Na njegovem mestu in v neposredni okolici si Družba Bežigrajski športni park namreč že od leta 2007 prizadeva zgraditi poslovno-trgovsko-hotelski kompleks.

S koncertom vrhunskega tolkalskega virtuoza Triloka Gurtuja, žive legende džeza in glasb sveta, se danes na gradu Kromberk v Novi Gorici začenja jubilejni deseti festival Glasbe sveta. Gurtu je z mešanjem zahodne in indijske tehnike razvil svojevrsten zvok, ki indijske ritme in napeve prepleta s prvinami džeza in roka. Festival, ki je z glasbo povezal čezmejno Goriško in pred tremi leti postal tudi Musiche dal Mondo, pa želi tudi tokrat poudariti, da lahko dialog med obema stranema meje in njuno soočanje postaneta ključ napredka. Nocoj se začenja tudi 62. Jazz festival Ljubljana s 25 koncerti predvsem domačih, pa tudi znanih tujih glasbenikov.

Foto: Trilok Gurtu, na jazz festivalu v Oslu, leta 2016; vir: Tore Satre / Wikimedia, izrez fotografije

Predstavljamo nocojšnji koncert Festivala Ljubljana, ko bosta nastopila bolgarska operna zvezda, sopranistka Sonja Jončeva, in tenorist Martin Sušnik. Govorili bomo tudi o novem prevodu iz opusa Petra Handkeja. V slovenščini je izšlo eno njegovih osrednjih proznih del, obsežen roman Moje leto v nikogaršnjem zalivu.

V oddaji Svet kulture predstavljamo dve razstavi: o vlogi oblikovanja v kapitalistični hiperprodukciji govori razstava Počivajte v miru, ljudje. Na ogled je v prostorih oblikovalskega studia Ljudje v Ljubljani, medtem ko v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor med epidemijo nastala dela razstavljata fotografinja Maja Šivec ter tetoverka in slikarka Špela Kobal.

V tokratnem Svetu kulture smo pozornost namenili nocojšnjemu odprtju vsakoletnega festivala Dobimo se pred Škucem. Na Starem trgu v Ljubljani se bo do prihodnje nedelje odvil pester kulturno-umetniški program, ki je namenjen vsem generacijam. Od ustvarjalnih delavnic in otroških predstav do koncertov in literarnih večerov. V Škofji Loki pa smo si ogledali razstavo Foto Loka. Ta zajema več kot 120-letno zgodovino fotografije v Škofji Loki, ki se osredotoča predvsem na odnos fotografov do njihovega neposrednega okolja – do prostora, kjer živijo.

Foto: Škuc

Danes se na gradu Snežnik začenja 9. mednarodni intermedialni festival Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo vse do nedelje na 14ih odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Ob 21h se bo s koncertom na Kongresnem trgu sklenil letošnji festival Europa Cantat. Organizatorjem je uspelo v Ljubljano pripeljati švedsko zasedbo, kvartet Ringmasters. Šestdnevni program koncertov, delavnic in posebnih projektov je pri nas združil pevce iz vse Evrope, jih povezal v skupnem petju, vsem zborovskim navdušencem pa predstavil vso raznolikost in barvitost zborovskega petja in poskrbel za zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede.

Europa Cantat, osrednji mednarodni zborovski festival, je na prizoriščih v Ljubljani v polnem zamahu. O festivalski ponudbi petega dne bomo več slišali v nadaljevanju oddaje, predstavili pa bomo tudi knjižne novosti založbe Litera, med njimi Bazar Dimitrija Rupla in Roberts Lenarta Zajca. Vabimo vas k poslušanju!

Medtem ko se v Ljubljani odvija zborovski festival Europa Cantat, je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava grafičnih map tandema Small but dangers in Mladena Stropnika. Podrobneje v oddaji Svet kulture.

»Sam mislim, da je v delih skladateljic posebna energija. Že renesančni ustvarjalki Maddalena Casulana in Cesarina Ricci de Tingoli) sta pisali drugače kot njuni kolegi. Morda sploh ne znam opisati, kako drugače, gre pa za določene mehkobo, prilagodljivost in elastičnost, ki me zelo ganejo.« Tako razmišlja Manuel Warwitz iz zasedbe Singer Pur, ki bo na svojem nocojšnjem nastopu na festivalu Europa Cantat v ospredje postavila dela skladateljic. V oddaji pa pozornost namenjamo tudi 74. filmskem festivalu v Cannesu, kjer je slavil francosko-belgijski film Titan režiserke Julie Ducournau.

Foto: Zlato palmo je francoska režiserka Julia Ducournau prejela iz rok ameriške igralke Sharon Stone, vir: EPA