Ob 265. obletnici rojstva vsestranskega ustvarjalca Valentina Vodnika, med drugim pesnika, prevajalca, učitelja, duhovnika in novinarja, so pripravili tradicionalno Vodnikovanje. Letos je to sprehod po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem, enim največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, in pa vodstvo po rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice z mag. Marijanom Rupertom. Nastal je tudi video prispevek, ki osvetljuje prav Vodnikovo novinarsko vlogo. V Arhivu Republike Slovenije pa so predstavili obsežno publikacijo o dr. Albinu Šmajdu, pravniku in politiku, ki se je v zgodovino zapisal predvsem kot eden najvidnejših organizatorjev protipartizanskega tabora med drugo svetovno vojno. Odpravimo se še v mariborsko razstavišče Kibela na ogled del iz kamna, in sicer slik, mobilnih telefonov, računalnikov in televizijskih zaslonov Mladena Miljanovića, mednarodno priznanega umetnika iz Bosne in Hercegovine. In še štiri kratke radijske igre, ki so nastale po predlogah pisatelja Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi, bomo predstavili.

Oglašamo se z 52. rotterdamskega filmskega festivala, ki je poznan predvsem po neodvisni ter eksperimentalni filmski produkciji. Posvetili se bomo filmu Gospodarji lockdowna režiserja Mihirja Fadnavisa, ki raziskuje, kako se je s pandemijo soočila Indija, država z milijardo in pol prebivalcev, ki je lani sicer praznovala 75. obletnico neodvisnosti. Filmski reportaži pa bomo dodali še pregled knjižnih novosti založbe *cf.

Leta 2020 je Feri Lainšček objavil svoj do tedaj najintimnejši roman Kurji pastir in nas v njem postavil v pozna petdeseta leta na Goričkem. Popisoval je namreč svoje rojstvo in mesece pred njim in po njem, zdaj pa v novem romanu Petelinje jajce spremljamo bodočega pisatelja kot predšolskega fantiča s svojevrstnim pogledom na svet. Predstavljamo pa tudi knjigi Sociodiceja predmoderne zgodovinarja Saše Jeršeta ter Podobe resničnosti Dimitrija Rupla..

Po večjem delu Slovenije in v Trstu poteka osmi Kavč festival. Umetnost pripelje na domove in v prostore, ki običajno ne gostijo tovrstnih dogodkov – od etna do jazza, od performensov do lutkovnih predstav. Skupaj bo zavzel 150 nekonvencionalnih prizorišč v večjih mestih in tudi na podeželju. V ljubljanski galeriji Osmo/za pa nas čaka ideja o spomeniku za prihodnost. Spomeniki so navadno obeležja preteklosti, a ne nujno: Andy Gracie je umetnik z idejo, kako bi za čas čez skoraj tri milijarde let, ko bo na zemlji temperatura 147 stopinj Celzija in naj bi izumrlo poslednje življenje, pustil sled, še več, spomenik. Ta koncept nas čaka v ljubljanski galeriji Osmo/za. In še v Benetke gremo, na razstavo o karikaturi v Italiji.

V Mestnem gledališču ljubljanskem poteka festival Ruta Grupa Triglav. Na odru se bo drugič zvrstilo šest vrhunskih uprizoritev gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije, odpira pa ga predstava Praznovanje v režiji Janusza Kice. Festival se seli po odrskih deskah šestih prestolnic in piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč.

Obiskali smo tudi Tržaški filmski festival, na program se je uvrstil slovenski celovečerec Zbudi me v režiji Marka Šantića ter kratki filmi Tako se je končalo poletje, O denarju in sreči ter Pentola.

Molitev za Jasenovac, knjiga Branka Šömna, je izšla pri založbi ZRC SAZU prav ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. V šestih kratkih zgodbah je opisal različne skupine ljudi, ki so umrli v peklenski grozi ustaškega koncentracijskega taborišča. Ob 130. obletnici rojstva pisatelja in zdravnika Danila Lokarja pa v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini pripravljajo vrsto srečanj s poznavalci življenja in dela te znamenite ajdovske osebnosti. Pa še o 3. koncertu letošnjega filharmoničnega abonmaja Vokalno-instrumentalni program, ki bo hkrati tudi sklepno dejanje 8. Filharmoničnega festivala baročne glasbe. Zbor in člani Orkestra Slovenske filharmonije bodo nastopili pod vodstvom ugledne norveške dirigentke Grete Pedersen, spored pa je v celoti namenjen glasbi Johanna Sebastiana Bacha.

V našem rednem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov najprej o razstavi celjskih umetnikov, ki je na ogled v celjski Galeriji sodobne umetnosti. Povabili vas bomo na koncert Žigana Krajnčana, ki bo v sklopu Cankarjevih torkov predstavil glasbeni del projekta Fusion reactor. Poročamo tudi o najnovejši razstavi v Rimu z naslovom Rim v času republike ter o prvem odzivu ministrice za kulturo na vprašanje o vročitvi Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.

Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.

Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.

Kultura ne počiva in slovenska umetniška ustvarjalnost ne pozna meja. Danes najprej o razstavi celjskih umetnikov, ki je na ogled v celjski Galeriji sodobne umetnosti. Povabili vas bomo na koncert Žigana Krajnčana, ki bo v sklopu Cankarjevih torkov predstavil glasbeni del projekta Fusion reactor. Poročamo pa tudi o najnovejši razstavi v Rimu z naslovom Rim v času republike.