Vedno več ljudi se zaveda, kaj prinašata globalno segrevanje in izguba biotske raznovrstnosti, manj pa, kako najti rešitev, in se zato počutijo nemočne. Ta ugotovitev je vodila Jureta Trampuža pri ustvarjanju multimedijske razstave Popolnoma drugačna prihodnost, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu. Njegov projekt predstavlja pozitivno naravnane odgovore na različne zagate družbe 21. stoletja in ob tem ohranja smiseln pogled na skupno prihodnost.

V Lutkovnem gledališču v Mariboru smo si ogledali monodramo Kriplov zagovor, ki z veliko samoironije in družbene kritike prikazuje različne oblike invalidnosti. Napovedali bomo tudi dogodke ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki jih pripravljajo v Mini teatru.

V mali dvorani Lutkovnega gledališča Maribor bo nocoj premiera avtobiografske predstave Kriplov zagovor, v kateri gledališki igralec in lektor Simon Šerbinek na humoren način pripoveduje o svoji osebni zgodbi in invalidnosti, ki mu je spremenila življenje. Režiser uprizoritve je Matjaž Latin. V dvorani Ondine Otte Klasinc v Slovenskem narodnem gledališču Maribor pa bo na sporedu drugi abonmajski koncert simfoničnega orkestra SNG Maribor. Vodil ga bo italijanski dirigent Dario Macellari, solist v novem koncertu skladatelja Janija Goloba bo violončelist Gorazd Strlič. V oddaji predstavljamo še novo razstavo: Belo zlato: Zgodbe o bombažu, ki jo odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Razstava zgodbo bombaža osvetljuje z dvema zbirkama SEM z začetka 20. stoletja in predstavlja tudi sodobne izzive pridelovalcev bombaža, ki so tesno vpeti v globalni kapitalistični sistem. Foto: Matjaž Wenzel

V SNG Drama Ljubljana premierno uprizarjajo igro Mrtvaški ples Augusta Strindberga v režiji Eduarda Milerja. Predstava je absurdistična komedija o strupeni zakonski skupnosti in razlogih za vztrajanje v njej, so zapisali v Drami. V glavnih vlogah bodo nastopili Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner in Bojan Emeršič.

Na Ljubljanskem gradu pa odpirajo razstavo vizualne umetnice in izredne profesorice na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Zore Stančič, ki v svoji praksi raziskuje grafiko in grafične tehnike. Tokrat jo je nagovoril Peterokotni stolp na Ljubljanskem gradu in svojo razstavo v njem je naslovila kar Življenje v stolpu.

Današnja oddaja je likovno obarvana. Najprej se bomo podali v Maribor na razstavo slikarke Fredy Koschitz, ki je v Mariboru živela in ustvarjala med letoma 1941 in 1945 in o kateri je bilo do nedavno znanega zelo malo ali skoraj nič, čeprav Umetnostna galerija Maribor hrani dve njeni sliki. »Dotlej smo zmotno mislili, da se za imenom Fredy skriva moški,« je zapisala kustosinja Andreja Borin o slikarki Fredy Koschitz. Njena dela in dela določenih njenih sorodnic predstavljajo v prostoru UGM Kabinet. V drugi polovici oddaje se bomo odpravili v Center in galerijo P74 v Ljubljani, kjer namenjajo pozornost tudi mladim ustvarjalcem ter študentom.

Na fotografijI: Fredy Koschitz, Mariborski most v popravilu, okrog 1942, olje na platnu, 60 x 87 cm, foto: Damjan Švarc.

Naslovno vprašanje je v ospredju drame ruskega dramatika Leva Nikolajeviča Tolstoja Oblast teme ali Samo s krempeljčkom se ujame, pa je ptiček cel v pasti. Nocoj jo bodo v režiji Maše Pelko premierno uprizorili na Velikem odru celjskega gledališča. In še med knjige: predstavljamo drugi sklop del, ki so tik pred iztekom lanskega leta izšla pri Cankarjevi založbi. Gre za romane treh precej uspešnih tujih avtoric in sicer Papirnata mesta kanadske pisateljice Dominique Fortier, Izgubljena hči ene trenutno najbolj priljubljenih italijanskih avtoric Elene Ferrante in prvi del trilogije francoske pisateljice Virginie Despentes z naslovom Vernon Subutex.

Izpostavljamo premiero baleta Giselle, ki je nastal v koprodukciji SNG opera in balet Ljubljana in Cankarjevega doma. Zgodba o nesojeni ljubezni in strtem srcu, ki jo je uglasbil francoski skladatelj Adolphe Adame, bo tokrat zaživela v umetniški interpretaciji španskega koreografa Joséja Carlosa Martíneza. Pred koncem leta je pri Cankarjevi založbi izšlo šest novih del: pet prevodnih in eno izvirno. Danes predstavljamo tri: zbirko esejev Esada Babačića Navijaj v sebi, zbirko pripovedi o Istri hrvaškega pisatelja Nevena Ušumovića Zlata opeklina ter potopis britanskega nevrologa Oliverja Sacksa Dnevnik iz Oaxace.

Odprla se je sezona podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad, ki bo vrhunec doživela z oskarji 12. marca. Sinoči so v Združenju tujih dopisnikov Hollywooda podelili zlate globuse. Kateri so glavni nagrajenci 80. zlatih globusov? Sezona nagrad se je najbolje začela za filma Fabelmanovi režiserja Stevena Spielberga in Duše otoka, ki ga je režiral Martin McDonagha. Predstavljamo pa tudi knjigo literarne zgodovinarke Urške Perenič o poeziji Luize Pesjakove.

Po prvem celovečernem filmu v samostojni sloveniji Babica gre na jug, gre tja v filmu režiserja Vincija Vogue Anžlovarja zdaj še dedek. Dedek gre na jug je zgodba o prijateljstvu in ljubezni, ki bo nocoj premiero doživela v ljubljanskem Cineplexxu. V pripovedi Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega prijatelja, Borisa in skupaj se odpravita proti Makedoniji, kjer želita najti Borisovo dolgoletno ljubezen Nedo, s katero jima je usoda pred leti prekrižala načrte za skupno življenje. Predstavljamo tudi knjigo Enakozvočje pisateljice Leonore Flis. Prva misel ob naslovu nas napeljuje h glasbi, in v nadaljevanju to bolj ali manj očitno potrjujejo tudi posamezne zgodbe o učenki baleta, klavirju, doživljanju glasbe.

Zgodbo o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik bo odslej mogoče tudi poslušati. Pri ZKP RTV Slovenija je izšla zvočna knjiga Draga Jančarja To noč sem jo videl v interpretaciji igralca Branka Jordana. V oddaji tudi o literarni refleksiji stisk šolskega sistema. Pri založbi Litera je izšel roman Kavč, v katerem avtorica Veronika Mojca Andrej razkriva storilnostno naravnan šolski svet.

Oziramo se v Cankarjev dom, v katerem bo premierno prikazan zgodovinski kabaret za pripovedovalca in harmoniko Moja vojna harmonika, pripoved v verzih, ki jo je po motivih iz življenja svojega deda spisal Aleš Šteger. Mestno gledališče ljubljansko novo leto začenja z uprizoritvijo dramskega besedila Shakespeare Stevena Bêrkoffa, ki v središče postavlja zlobneže iz Shaekspearjevih del. Gre za prvo uprizoritev tega besedila v Sloveniji, njegova kompleksnost pa na odru ustvarja prav poseben gledališki žanr. Začenja pa se tudi nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Mozartine 2023.

Foto: MGL (Peter Giodani)