Dobrih štiristo strani dolga in nekaj kilogramov težka je nova monografija slikarja in grafika Andreja Jemca, umetnika luči in geste, nekoč profesorja in dekana ljubljanske likovne akademije, akademika in prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Predstavili jo bomo v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi trem knjižnim novostim slovenskih avtorjev, ki so jih Andrej E. Skubic, Lucija Stepančič in Agata Tomažič izdali pri založbi Goga.

Marjetica Potrč, tudi v svetovnem merilu poznana sodobna umetnica, ustvarja na stičišču vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije in antropologije. V Mestni galeriji Piran se med drugim predstavlja z monumentalno poslikavo Dežela varuhov, ki je svojevrsten poklon Istri in njenim prebivalcem. S piranskim projektom Voda in zemlja je umetnica tokrat prvič ustvarjala z lokalno skupnostjo v domačih okolju in v maternem jeziku. In še bolj tehnična tema: na svojih domačih tleh se že od desetega leta Jožef Trpin navdušuje nad avtobusi in trolejbusi. Večkrat je s kolesom prevozil njihove proge, na koncu vožnje pa z metrom v roki prosil za ogled vozila in ga nato doma do potankosti narisal. Vso zbrano gradivo in zapiske je, sicer kemik po izobrazbi, po upokojitvi dodatno raziskal, opremil s fotografijami in ustvaril knjigo Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994. Pa še o tržaški razstavi gibanja I macchiaioli, predhodnikov francoskega impresionizma v Svetu kulture.

Gledališče kot ogledalo sveta nam velikokrat daje možnost preigravanja družbenih in spolnih vlog, ki jih zasedamo v vsakdanjem življenju. Tako ga razume tudi režiser Vito Taufer, ki se je skupaj z dramatičarko Simono Sémenič potopil v ustvarjanje predstave z naslovom žbam! Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo nocoj premiera drame Neznosno dolgi objemi sodobnega ruskega gledališkega ustvarjalca Ivana Viripajeva, ki pripoveduje o iskanju ljubezni in smisla, o odnosu do Boga, o razmerju med resničnostjo in resnico. Predstavili bomo tudi monografijo Vinka Möderndorferja z naslovom Gledališče Möderndorfer, v kateri je zbranih več kot sto njegovih režijskih stvaritev.

V Moderni galeriji so ob 100. obletnici slikarja, grafika, predavatelja in premišljevalca umetnosti Marijana Tršarja pripravili razstavo Abstrakcija in likovna teorija. V oddaji pa tudi o knjižnih novostih založbe LUD Šerpa, in sicer dveh pesniških zbirkah. Sveža zbirka Gregorja Podlogarja nosi naslov Atlas, druga zbirka Andreje Štepec pa je naslovljena Jesenožki.

Sprehod po kulturni ponudbi bo posvečen gledališču in plesu. Napovedali bomo premieri predstav Krvava svatba v novomeškem Anton Podbevšek teatru ter Norma Jeane Baker Trojanska v ljubljanskem Miniteatru. Na današnji dan bodo prvič izvedli tudi plesni predstavi Rdeči gozd koreografinje in plesalke Leja Jurišić ter plesni solo Lade Petrovski Ternovšek Zgodbe iz tišine.

S Slutnjo Karla Destovnika - Kajuha, pesmijo, ki jo je napisal pri šestnajstih letih, se bo drevi začel literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Ob 100. obletnici pesnikovega rojstva bo na Televiziji Slovenija drevi premiera igrano-dokumentarnega filma Samo en cvet. Poročali bomo z mednarodne filozofske konference z naslovom Hegel, ženska in feminizem. Oddajo pa bomo začeli z Vrtincem sprememb, veliko naravoslovno razstavo, ki nas popelje skozi evolucijo Zemlje ter opozarja na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.

Ponedeljkov Svet kulture najprej prinaša vpogled v dogodke Kajuhovega leta. Letos namreč mineva sto let od rojstva Karla Destovnika – Kajuha. Slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju. Tam v teh dneh potekajo številni dogodki in druge aktivnosti pod skupnim imenom Kajuhovo leto. V oddaji poročamo tudi o dogajanju ob projektu Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. Prestolnica kulture bo namreč leta 2025 Nova Gorica.

Zavest, da na preprosta življenja ljudi močno vplivajo odločitve politične ali ekonomske elite, je tema, ki močno zaznamuje tudi angleškega dramatika Johna Boyntona Priestleya. Predstava "Neznanec", ki je nastala po njegovem psihološkem trilerju, bo jutri krstno uprizorjena v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Slovensko stalno gledališče v Trstu pa se danes s praizvedbo "Pina in Pierpaolo" poklanja znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. Napovedali bomo še koncert kvarteta Feguš in predstavili proces konserviranja in restavriranja kipa Japonski festival, ki je nastal na prvem Mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki leta 1961.

V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo danes najprej povabili k poslušanju radijske igre z naslovom Najrajši bi se fentala, ki bo premierno na sporedu nocoj ob 22.05 na programu Ars. Gre za trpko igro o mladi ženski po imenu Rina, ki razmišlja o samomoru. Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore in predstavili najnovejši projekt umetnice Aleksandre Saške Gruden z naslovom Izkušnja živalskega ter razstavo Marijana Tršarja Katarza barv.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled razstava v poklon Silvestru Komelu, likovnemu ustvarjalcu dveh Goric in slikarju kraške pokrajine. Koncert Sinergija strun, v znamenju kitare z glasbo iz obdobja klasicizma in zgodnje romantike italijanske in nemške šole, bo nocoj v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V Ljubljani pa od sinoči poteka decembrski mini festival oziroma cikel dogodkov Mesta Žensk. Rdeča nit je mitologija in feministične interpretacije mitov.

na fotografiji: dokumentacija performansa: Osem umetnic: Vrhunec, foto: arhiv umetnic, vir: cityofwomen.org