V steni

Filip Princi je že od malih nog povezan z aktivnostmi v naravi in gorah. Pri štirinajstih letih se je udeležil alpinistične šole na AO Nova Gorica.

Leta 2019 je opravil tečaj lednega plezanja, z orodji je poskusil tudi v skali, nato pa se mu je odprl nov svet plezanja. Popolnoma se je zaljubil v športno disciplino orodnega plezanja, imenovanega s tujko drytooling.

Ena najmlajših plezalnih disciplin ga je povsem prevzela in ji je posvetil veliko časa in energije. Postal je vodilni »drajtulaš« v Sloveniji, ki je preplezal številne zahtevne smeri v skali. Med njegovimi dosežki so smeri z ocenama D14 in D15, maja letos pa je opravil drugo ponovitev smeri Paralel World z oceno D16 v italijanskem plezališču Tomorrow's World, ki velja trenutno za eno najtežjih v tej športni disciplini.

Filip je opravil tudi več ponovitev kombiniranih ledno-skalnih smeri.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:29 Uvod.

00:01:45 Filipova otroška povezava z naravo.

00:06:40 Vpis v alpinistično šolo in delo na bolder steni.

00:10:15 Stik s cepini in domača plezalna stena.

00:14:40 Vajeniška plezalna doba in prijateljstvo s Tinetom Cudrom.

00:22:40 Kaj je plezanje z orodji (orodno plezanje, drytooling, tulanje)?

00:26:30 »Friko s cepini« in težavnostna lestvica.

00:34:55 Vznemirljivost plezanja in treniranja.

00:41:55 Kako je Filip treniral za najtežjo smer?

00:46:25 Treniranje moči in vzdržljivosti.

00:52:45 Smer Paralel World (D16) v plezališču Tomorrow's world (Dolomiti, Italija).

00:56:20 Plezanje mix-ov (kombiniranih smeri).

00:59:05 Predanost cilju – najtežji smeri.

01:06:15 »Smer sem še enkrat ponovil!?«

01:12:35 Dva stila prostega plezanja pri drytoolingu (DTS ali 4/9).

01:19:10 Izzivi in cilji po preplezani najtežji preplezani smeri?

01:23:45 Perspektiva športne discipline?

01:26:50 Kako začeti s tulanjem?

01:33:00 Filipov prehranski režim in držanje plezalne forme.

01:35:40 S šport sem pridobil prave prijatelje.

01:40:30 Kaj mi pomeni (ta) šport?

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

Že od malih nog je bila Alenka Mali obdana z naravo in pustolovščinami – njena starša, Monika Kambič in Klemen Mali, vrhunska alpinista, sta ji predala ljubezen do gora in življenja na prostem. Danes živi v Squamishu, v kanadski Britanski Kolumbiji, a ostaja tesno povezana s svojimi slovenskimi in argentinskimi koreninami. Alenka je uspešna profesionalna deskarka na snegu prostega sloga, base jumperka in plezalka. Ob tem ostaja zvesta sebi in svojim načelom, dejavna na številnih področjih življenja. Je ustanoviteljica neprofitne organizacije Lux Snow, ki povezuje dekleta pri turnem smučanju in deskanju, ukvarja se s fotografijo in filmsko produkcijo, načrtuje pa tudi začetek šolanja za gorsko vodnico. Tokrat se nam v steni pridruži odločna in navdihujoča mlada ženska, ki verjame, da iz cone udobja ne zraste nič dobrega – vrhunska športnica in prizemljena avanturistka, Alenka Mali.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:01:50 Alenkini base skoki na Hrvaškem in v Sloveniji. 00:04:40 Začetki skakanja. 00:07:50 Trenutek, ko skočiš. 00:11:35 Številke v base-u. 00:17:40 Base skupnost v Squamishu. 00:20:05 Nesreče pri base-u in Alenkina nesreča. 00:28:55 Ocenjevanja tveganja in teža sprejemanja odločitev. 00:32:15 Posledice slabih izkušenj. 00:37:00 Delovanje možganov v kritičnih trenutkih. 00:40:20 A znam reči NE? 00:44:40 »Pritiski od zunaj.« 00:50:10 Kaj je to freeride smučanje? 00:58:00 Odmor od tekmovanj. 01:00:40 Plazovna varnost (na tekmovanjih in sicer)? 01:05:30 S snowboardom v prepad!? 01:13:25 Film »The Begining« (https://www.alenkamali.com/) 01:16:30 Now filmski projekt in projekt Luxsnow (https://lux-snow.com/) 01:20:25 Alenkino plezanje. 01:26:40 Pustolovščine položene v zibelko. 01:32:35 Vizija poklica gorske vodnice. 01:36:00 Dom in plani za prihodnost.

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

Damjan Bevk je pripadnik Slovenske vojske z nazivom častnik – prvi pilot ter vodja posadke vojaškega helikopterja. V več kot 25 letih službovanja si je pridobil bogate izkušnje v vojaškem letalstvu.

Svojo letalsko pot je začel že pri šestnajstih letih z jadralnim letenjem. Kasneje je opravil šolanje za civilnega pilota, nato pa se posvetil vojaškemu letenju, kjer svojo kariero uspešno nadaljuje še danes.

Poleg službenih dolžnosti v Slovenski vojski sodeluje tudi pri številnih civilnih nalogah: pri helikopterski nujni medicinski pomoči, prevozih dojenčkov v inkubatorjih ter reševalnih akcijah v gorah.

S helikopterjem je sodeloval v številnih gorskih reševanjih po vsej Sloveniji, največkrat prav na zahtevnih terenih slovenskih Alp.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod. 00:01:30 Primorski alpinizem in GRS Ajdovščina. 00:04:00 Oprema pilota. 00:08:15 Dejanovi začetki letenja in pilotsko usposabljanje. 00:14:50 Razlike med letalom in helikopterjem. 00:19:05 Zahtevno pilotsko šolanje. 00:24:15 Pravila letenja. 00:28:15 Organizacija helikopterskega reševanja v gorah v Sloveniji. 00:33:00 Aktivnosti helikopterskih enot SV v civilne namene poleg reševanja v gorah. 00:35:05 Jutranji sestanek posadke v pripravljenosti za gorsko reševanje na Brniku. 00:42:25 Pomen ustreznega komuniciranja med posadko. 00:48:00 Posadka se mora poznati med seboj. 00:51:00 Ocena tveganja in pomen pravega odločanja. 00:55:05 Pridobivanje informacij in podatkov o aktualnem vremenu za posadko. 01:00:00 »Ko si enkrat v zraku mora vedno biti izhod!« 01:06:05 Ko pride klic na pomoč? 01:13:35 Težavna stenska reševanja. 01:17:45 Letalsko izrazoslovje (letalska frazeologija). 01:21:45 Komunikacija med reševalno akcijo. 01:27:40 Razlika pri letenju poleti in pozimi ter vpliv višine na helikopter. 01:32:25 Ob klicu na pomoč sporočimo tudi kakšno je vreme. 01:36:40 Kaj narediti, ko se zgodi nesreča? 01:44:00 V območju delujočega helikopterja je potrebno biti zelo previden. 01:47:00 Ljudje smo reševalcem zelo hvaležni. 01:50:30 Z leti se tudi odnos letenja spreminja in pomen predajanje znanja in izkušenj na mlajše. 01:56:40 Damjanov prosti čas.

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

Peter Ščetinin se je za gore navdušil že v gimnazijskih letih, ko ga je prevzela Buhlova knjiga Nanga Parbat in Ciril Debeljak z opisi vzponov na Steber v Dedcu. Med študijem je začel aktivno plezati in hitro pokazal izjemen talent ter zagnanost. Kmalu je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije v 60. letih prejšnjega stoletja, znan po številnih zahtevnih ponovitvah in prvenstvenih smereh. Veliko teh je preplezal s svojo ženo, pokojno Barbko Lipovšek Ščetinin.

Veljal je za odličnega skalnega plezalca, ki se je pogosto odpravljal tudi na samostojne vzpone. Sodeloval je na številnih alpinističnih odpravah – med drugim v Kavkaz (1965), na Pik Lenin (1967), na Istor-o-Nal v Hindukušu (1971) in na Kangbačen v Nepalu (1974). Med njegovimi izstopajočimi dosežki so tudi ena prvih slovenskih ponovitev Heckmaierjeve smeri v Eigerju, solo ponovitev Ašenbrenerjeve smeri v Travniku ter legendarna prvenstvena smer čez Obraz Sfinge v severni steni Triglava, ki jo je leta 1966 preplezal skupaj z Antejem Mahkoto.

V novi epizodi podcasta V steni gostimo alpinistično legendo – človeka, ki je nekoč dejal, da se je v gorah iskal in se tam tudi našel. Z nami je neumorni 90-letni zaljubljenec v slovenske gore, vrhunski alpinist, Peter Ščetinin.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:30 Uvod.

00:02:08 Med Trento in Tirolsko.

00:03:50 Vznemirljivost solo plezanje.

00:08:00 Čas študija in alpinistični začetki.

00:12:00 Plezanje z ženo Barbko Lipovšek Ščetinin.

00:16:00 Nesreči v steni Dedca in Piz Badila.

00:25:00 Letenje z jadralnim zmajem in »švercanje« preko meje.

00:29:30 Plezanje nad Tamarjem in zimski alpinizem v 60. letih.

00:32:30 Prvenstvena smer v Obrazu Sfinge v Severni Triglavski steni.

00:40:50 Odprava Kavkaz (1965) na Elbrus in na Pik Lenin (1967).

00:44:20 Odprava v Hindukuš leta 1971.

00:51:40 Odprava Kangbačen leta 1974 in nesreča pri zmajarstvu.

00:55:30 Prijateljstvo Georgom in Heckmaierjeva smer v Eigerju.

00:59:00 Plezanje v Paklenici.

01:05:40 Plezanje v »zrelih letih«.

01:11:40 Spomini na Sfingo.

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

Peter Podgornik se je z gorami začel resneje ukvarjati leta 1975, ko je skupaj z bratoma Pavlom in Rudijem prehodil velik del Slovenske planinske transverzale. Dve leti kasneje je postal alpinist, nato pa v naslednjih dveh letih še alpinistični inštruktor in leta 1982 še gorski reševalec.

Z bratom dvojčkom Pavlom sta tvorila vrhunsko alpinistično navezo. Leta 1981 sta se skupaj udeležila legendarne jugoslovanske odprave v južno steno Lotseja, leto kasneje pa sta s primorsko alpinistično odpravo, v kateri sta bila še Zlatko Gantar in Ivan Rejc, v južni steni Aconcague preplezala novo smer.

Tragična smrt brata Pavla leta 1982 v Malem Koritniškem Mangartu Petra ni zaustavila – z neomajno predanostjo je nadaljeval svojo alpinistično pot. Udeležil se je številnih odprav v Himalajo, na Grenlandijo, v Severno Ameriko in večkrat v Patagonijo. Leta 1986 je bil del izjemne odprave, ki je v vzhodni steni Cerro Torreja preplezala divjo in zahtevno novo smer. Peter Podgornik je tudi avtor spletnega alpinističnega vodnika Primorske stene, ki je pomemben prispevek k slovenski alpinistični skupnosti. Za svoje bogato delo na področju alpinizma je prejel več priznanj.

Teme, ki smo jih obdelali: 00:00:29 Uvod 00:02:10 Nastajanje spletnega alpinističnega vodnika Primorske stene: www.primorskestene.com . 00:07:10 »Včasih se je več plezalo v hribih.« 00:09:10 Alpinistično obdobje po 2. sv. vojni na goriškem in ustanovitev AO Nova Gorica. 00:14:10 Alpinistični tabor v Vratih ter hribovske aktivnosti med vojaščino. 00:20:50 Alpinistični začetki in pomen alpinističnih novic za skupnost. 00:27:00 Nepokritost alpinistične vodniške literature v Julijskih Alpah. 00:29:55 Zgodbi o prvi šestici v primorskem delu Julijskih Alp in z Razorja. 00:33:40 Cvet primorskih sten. 00:35:50 Slavko Svetličič – Slavc. 00:39:45 Plezanje v Breithornu in Bonattijeve smeri v S steni Matterhorna. 00:44:15 Odprava v južno steno Lotseja leta 1981. 00:51:20 Riccardo Cassin, Ignazio Piussi in Renato Casarotto. 00:55:40 Prva primorska alpinistična odprava v južno steno Aconcaguo. 01:07:30 Še več slovenskih novih smeri v južni steni Aconcague. 01:12:50 Aleš Kunaver in Tone Škarja. 01:16:40 Nesreča brata Pavla v Malem Koritniškem Mangartu in spominski alpinistični tabor. 01:24:45 Prvenstvene smeri in zgodbe o Slavcu (www.slavkosveticic.com). 01:35:20 Odprava Cerro Torre leta 1986. 01:44:28 9 Slovencev na vrhu Cerro Torreja in neljuba izkušnja s Francozi ter Italijani. 01:48:10 Pot domov. 01:50:40 Zgodba s Cerro Adele z argentinske Patagonije. 01:58:40 Spominske alpinistične smeri. 02:00:30 Peter Podgornik in gore.

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

Domen Škofic je s plezanjem začel že pri šestih letih in hitro pokazal izjemen talent. V mladinskih vrstah je posegal po najvišjih odličjih, nato pa uspešno nadaljeval tudi v članski konkurenci. V letih 2014 in 2015 je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala v kombinaciji, leta 2016 pa je kot prvi slovenski plezalec osvojil skupno zmago svetovnega pokala v težavnosti. Leta 2018 je ta uspeh ponovil s tretjim mestom.

V svetovnem pokalu je zbral:

• 5 zlatih medalj
• 4 srebrne medalj
• 5 bronastih medalj

Leta 2022 je zaključil svojo bogato tekmovalno kariero in se povsem posvetil plezanju v skali. Do junija 2025 je dosegel impresivne rezultate:

• 35 smeri z oceno 8c
• 22 smeri z oceno 9a
• 6 smeri z oceno 9a+
• več smeri težavnosti 8c+ tudi na pogled (on-sight) in na flash

22. maja 2025 je preplezal legendarno smer Move v norveškem Flatangerju z oceno 9b, kar trenutno velja za najzahtevnejšo športnoplezalno smer, ki jo je preplezal Slovenec.

Teme, ki smo jih obdelali:

• 00:00:00 Uvod.
• 00:02:10 Velikost bicepsa.
• 00:06:20 Smer Move - najtežja preplezana slovenska športnoplezalna smer.
• 00:10:20 Ocena smeri in plezališče Flatanger na Norveškem.
• 00:17:35 Plezališče Flatanger je tudi za rekreativce.
• 00:19:30 Plate nekoč in previsi danes.
• 00:24:55 Najtežje smeri v Španiji in »popravljanje« smeri.
• 00:29:20 Kako se ogreva Domen Škofic (9a (in več) klajmber)?
• 00:34:10 Teža motivacije in ohranjanje visoke ravni fizične pripravljenosti.
• 00:38:25 Pomen in moč vizualizacije.
• 00:43:51 »Dovolim si biti obseden…!«
• 00:46:35 Dopolnilne vaje ob plezanju za boljšo storilnost.
• 00:50:40 Treningi in ostalo za boljše plezanje nikoli ne smejo biti žrtvovanje.
• 00:55:45 Izražanje svoje unikatnosti in svojega potenciala.
• 01:02:20 V iskanju notranjega ravnotežja.
• 01:09:30 Tekme so lahko fantastične učiteljice življenja.
• 01:11:50 Prihodnost sklanega športnega plezanja.
• 01:18:20 Smer Move me je spremenila.
• 01:21:45 Brez notranjega miru bo tudi plezanje slabo.
• 01:23:30 Kaj danes v športnem plezanju pomeni, da je nekaj »težko«?
• 01:27:50 Razlika je v tem, kako hitro (ali počasi) posameznik prepleza eno smer v skali.

• Spletna stran: https://pzs.si in https://podcast.pzs.si
• Instagram: https://www.instagram.com/planinskazvezaslovenije
• Facebook: https://www.facebook.com/PlaninskaZvezaSlovenije
• Podkast vodi Miha Habjan (https://www.instagram.com/miha_habjan)
• Produkcija: Luka Maček (https://www.instagram.com/luka.macek)

Betka Galičič je svojo plezalno pot začela leta 1981 v alpinističnem odseku Škofja Loka in se hitro uveljavila kot alpinistka. Opravila je številne ponovitve predvsem skalnih smeri, tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 1988 sta s soplezalko Ksenjo Lenarčič iz Trbovelj kot prvi Slovenki preplezali legendarno smer Salathé na El Capitanu ter klasiko v severozahodni steni Half Doma v narodnem parku Yosemite v ZDA.

Proti koncu osemdesetih let se je vse bolj posvečala športnemu plezanju – v obdobju, ko se je ta disciplina šele rojevala. S svedrovcem v roki je začela opremljati številne nove smeri in urejati plezališča po vsej Sloveniji.

Betka Galičič še danes ostaja predana opremljevalka športnoplezalnih smeri. Zvesta sama sebi in svoji ljubezni do skale že več kot 25 let soustvarja slovensko plezalno krajino – za vse nas ljubitelje športnega plezanja.

Teme, ki smo jih obdelali:

00:00:00 Uvod. 00:02:10 Betkina dejavnost v kanjonu Čikole (HR). 00:08:15 Hrvaška plezalna skupnost in plezališča na Hrvaškem. 00:11:50 Odnos skupnosti do (pre)opremljevalcev smeri. 00:15:15 Potencial za nove smeri? 00:19:00 Oprema za (pre)opremljanje smeri. 00:22:15 Občutek in izkušnje opremljevalca ter število narejenih smeri. 00:25:30 (Ne)hvaležnost plezalne skupnosti in prispevek: PROJEKTOSP5 na 1919. 00:34:00 Plani in potencial za nova plezališča? 00:39:25 Betkini plezalni začetki v AO Škofja Loka. 00:43:20 AO Škofja Loka v 80-ih. 00:47:10 Plezanje v Dolomitih in zgodba s Civette. 00:52:15 Odprava v Yosemite, ZDA. 00:55:30 Plezanje smeri Salathe v El Capitanu. 01:03:30 Od alpinizma k športnemu plezanju. 01:07:55 Športno plezalni izleti in začetka vrtanja. 01:11:20 Zadovoljstvo ob opravljenem delu. 01:13:25 Kam gre pa Betka najraje plezati?

Boštjan Gortnar v gore zahaja že od malih nog, svojo ljubezen do planin pa je v začetku 90. let prejšnjega stoletja nadgradil z aktivnim delom kot markacist pri Planinskem društvu Medvode. Od takrat dalje je nepogrešljiv del srčne skupine prostovoljcev, ki skrbijo za urejenost in varnost več kot 10.000 kilometrov planinskih poti po vsej Sloveniji.

Boštjan že vrsto let vodi številne delovne akcije na terenu, bil je načelnik markacistov domačega društva, markacist inštruktor ter dolgoletni član Komisije za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije. Trenutno deluje kot član strokovnega odbora za tehnična vprašanja, kjer s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomembno prispeva k razvoju in vzdrževanju planinske infrastrukture.

Tokratni gost podcasta V steni je strokoven, predan in izjemno izkušen markacist – Boštjan Gortnar.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod.
• Markacisti tudi s helikopterjem.
• Planinske poti se niso naredile same.
• Poškodbe planinskih poti in prostovoljstvo.
• Pri markacistih je luštno.
• Delo markacistov je zelo raznoliko.
• Jalovec je zahtevna gora.
• Oprema markacistov, težki nahrbtniki in prigoda z akcije s Triglava.
• Prigoda z akcije s Triglava in specifičnost zavarovane poti na Triglavu
• Kako se dela markacisti nameščajo jeklenice in druga pomagala?
• Zavarovane plezalne poti (»ferrate«) in problem obrabljene gladke skale.
• Obiskanost Triglava in delo v gozdu.
• V letu 2025 je registriranih 941 markacistk in markacistov.
• Pomen delanja poti ob ustanovitvi SPD in Knafelčeva markacija.
• Za narisati lepo markacijo je potrebno kar nekaj vaje.
• Smerne table, druge oznake in kam namestiti označbe.
• Kakršenkoli neuradno poseganje v označevanje poti je narobe in kaznivo.
• Bližnjic mimo urejenih planinskih poti ne smemo uporabljati!
• Kako potekajo tečaji za markaciste?
• Dan slovenskih markacistov.
• Naj planinska pot 2025.
• Obvestilo o stanju poškodbe planinskih poti in aplikacija maPZS.
• Prigoda z Rateške Ponce
• Če je sneg se markacij ne vidi.

Marjeti Keršič Svetel so bile gore in umetnost položene v zibelko. Njena mama, Alenka Svetel, je bila odlična alpinistka in predana gledališka igralka. Oče, Marjan Keršič Belač, vrhunski alpinist in akademski kipar, je bil tudi član prve slovenske himalajske odprave na Trisul leta 1960.

Marjeta Keršič Svetel je profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja. Na podiplomskem študiju se je posvetila varstvu naravne dediščine. V skoraj dveh desetletjih televizijskega ustvarjanja se je podpisala kot avtorica številnih reportaž in dokumentarnih filmov, posvečenih naravni in kulturni dediščini gorskih območij. Slovensko javnost pa je najbolj nagovorila kot ustvarjalka in voditeljica legendarne oddaje Gore in ljudje na nacionalni televiziji.

Kot predana zagovornica ohranjanja naravne in kulturne dediščine je bila podpredsednica organizacije CIPRA International, ustanovna članica Mountain Wilderness Slovenija ter dejavna v mednarodnem združenju Interpret Europe.

Z nami v oddaji V steni tokrat izjemna ustvarjalka, publicistka, predavateljica, naravovarstvenica in iskrena ljubiteljica gora – Marjeta Keršič Svetel.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod.
• Oddaja Gore in ljudje.
• Pasja vprega na Bohinjskem jezeru.
• Vsebina oddaje Gore in ljudje.
• Zakaj nimamo (več) take oddaje?
• Ustvarjanje oddaj z gorniško vsebino je težko.
• V gorah človek čuti veliko potrebo po ustvarjalnosti in izražanju.
• Narava je pomembnejša za človeka kot si morda predstavljamo!
• A se bo človek v prihodnosti korenito spremenil?
• Gorsko okolje je potrebno razumeti, ne ga samo gledati.
• Poslanstvo vodništva v gorah je več plastno in pomen radovednosti.
• Interesi različnih skupin v gorskem svetu so različni.
• Pomen dobre komunikacije in primer dobre prakse s tujine!
• Kmetijstvo v gorah in izgubljene prakse.
• »Slovenke in Slovenci smo specifični!«
• Marjetin prvi dokumentarni film o Vipavski trgatvi.
• Film o Slovencih v Terski dolini in boj za ohranjanje kulturne in naravne dediščine.
• Gore, narava in umetnost so bili Marjeti položeni v zibelko.
• Marjetina starša, Alenka Svetel in Marjan Keršič Belač.
• Knjiga o »Belačevi tehniki« in zavedanje pomena kulturne dediščine.
• Slovenski alpinizem in »težave« sodobnega alpinizma.
• Zgodba o japonskem dokumentarnem filmu in nepredvidljivost narave.
• Hoditi blizu meje med življenjem in smrtjo in te nikoli ne prestopiti.
• Vsak od nas si lahko najde svojo Annapurno v gorah in v dolini.
• Lepote dežele, vrednote in pomen pogovarjanja.
• Različnost nas mora dopolnjevati.
• Prigoda izpred Aljaževega doma.

Roman Robas je svojo plezalno pot začel leta 1957. Z leti se je izoblikoval v alpinista, alpinističnega inštruktorja, gorskega vodnika ter gorskega reševalca. Že več kot 70 častitljivih let je zvest član Planinske zveze Slovenije, kjer je deloval na številnih področjih, tako strokovno kot prostovoljno. Tudi danes ostaja dejaven med alpinisti veterani.

Roman sodi v zlato generacijo slovenskih alpinistov, ki je pisala zgodovino predvsem na področju himalajskih odprav. Njihova pot je najprej sledila svetovnemu vrhu alpinizma, ga nato ujela in nenazadnje soustvarjala himalajsko zgodbo v svetovni alpinistični areni.

Sodeloval je v številnih legendarnih odpravah: leta 1974 na Kangbačen, leto pozneje na Makalu, leta 1979 na Everest, leta 1988 na Čo Oju in leta 1996 v odpravi treh vrhov v zahodni Nepal.

Z nami V steni človek z izjemno plezalno zgodbo, legendarni alpinist, večni mladenič in brez dlake na jeziku – Roman Robas.

Teme, ki smo jih obdelali:

Uvod.Romanovi planinski začetki.Razlika med Alešem Kunaverjem in Tonetom Škarjo.Dileme in kriteriji pri izbiri članov odprave.Aktivnost pri gimnastiki.Plezalni začetki in takratna oprema.Stik z ostalimi alpinisti in takratna informiranost.Prigoda: izgubljeno s prevodom!Vrh na Kangbačnu.Odprava na Kavkaz leta 1964 (izmenjava z alpinisti iz SZ).Prihod ruskih alpinistov in nesreča v Tamarju.Romanova aktivnost v planinski organizaciji.Odnos starejših alpinistov do mlajših.Časi nekoč in časi danes.Prvič v Nepalu in odprava Kangbačen.Hrana na odpravah.Makalu 1975.Everest 1975.Ang Phu in njegova smrt.Odprava Čo Oju 1988 in težave ob odhodu.Plakat odprave Čo Oju 1988.Potek odpraveČlan PZS preko 70 let.