V steni

Matjaž Jeran je začel plezati leta 1991 in kmalu sta se pokazala talent ter še večja zagnanost. Bil je tudi tekmovalec, a še večji fokus je Matjaž Jeran – Jerry namenil plezanju športnoplezalnih smeri v naravnih stenah. Postal je alpinist in začel hoditi na odprave. Avanturistična odprava v Kenijo z novo smerjo, prva slovenska prosta ponovitev Freeriderja v El Capitanu, prost vzpon po Slovenski smeri na karakorumski Nameless Tower in številne druge plezalne avanture Matjaža Jerana uvrščajo med ene najpomembnejših slovenskih večraztežajnih skalnih plezalcev. Matjaž, ki so mu prodorne ideje in avantura vedno blizu, je z Alenko svoja otroka raje peljal na poletne počitnice v pakistansko gorovje kot pa na Jadran. Je sicer tudi predan družinski človek. Leta 2013 je z ekipo uresničil sanje številnih slovenskih plezalk in plezalcev ter kot glavni motor projekta odprl vrata prvega res modernega slovenskega plezalnega centra – PCL. Tokrat je z nami v rubriki V steni odločni podjetnik, vizionar in vrhunski plezalec – Matjaž Jeran.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod
• Družinske poletne počitnice v pakistanskem gorovju.
• Ali je v Pakistanu (ne)varno?
• Matjaževi plezalski začetki leta 1991.
• Plezalna scena sredi 90-ih.
• Alpinistična šola, plezanje in Paklenica.
• Odprava v Afriko (Mt. Poi, Kenija).
• Odpravi v Pakistan na Namlees tower leta 2004 in 2006.
• Odpravi v Kanado in ZDA ter v Kirgizijo.
• Začetki življenja s poučevanjem plezanja.
• Ideje in poskusi izgradnje »konkretnejše« plezalne infrastrukture.
• Plezalni center Ljubljana (PCL).
• 2013 se odpro vrata PCL-ja.
• Izzivi delovanja plezalnega centra.
• Plezanje in odnos do plezanja skozi čas zadnjih let.
• Kadrovski potencial na slovenski plezalni sceni.
• Pričakovanja uporabnikov in realne zmožnosti ponudnika.
• Zakaj je Matjažu (in ekipi) uspelo?
• Plezalni in drugi plani?

V mladostniških letih je bil vrhunski alpski smučar. V času vojaščine se je srečal s plezanjem in nato postal alpinist. Preplezal je preko 450 alpinističnih smeri, vsaj 20 prvenstvenih.

1983 je diplomiral iz primerjalne književnosti in nemščine, 1989 magistriral iz primerjalne književnosti, 1997 doktoriral s področja literarnih ved, 2007 pa je postal redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegova bibliografija zajema številne znanstvene in strokovne monografije, prevode strokovnih del, eseje in različne članke. Za svoje delo je že prejel številna priznanja.

Z Iztokom Tomazinom sta skupaj napisala izvirno svojevrstno avtobiografijo z naslovom Naveza, ki povzema 30 let njunega prijateljstva in razmišljanja o družini, naravi, etiki, hrepenenju, lastni volji in omejitvah, življenju in smrti, preseganju in minevanju.

Tokrat z nami V steni eden vodilnih sodobnih slovenskih literarnih teoretikov, vrhunski esejist in alpinist Tomo Virk.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod
• Poletno smučanje nad Češko kočo.
• Plezalni začetki in služenje vojaškega roka v Tolminu.
• Smučanje in plezanje v vojski.
• Smučanje v gorah po vojski.
• Alpinistična šola in resnejši alpinizem.
• Odprava v ZDA in Kanado.
• Plezanje v Paklenici in Tulovih gredah.
• Dve »travmatični« izkušnji s Tulovih gred.
• (Ne)privlačnost zimskih ponovitev skalnih smeri.
• Knjiga Naveza (2024) avtorjev Toma Virka in Iztoka Tomazina.
• Tomova mladostniška povezanost s knjigami.
• Zbirka esejev in religiozna razsežnost alpinizma ali sodobno iskanje grala.
• Občutki presežnosti.
• Zakaj se vseskozi sprašujemo o smislih našega početja?
• Svetost, religioznost in intenzivnost doživljanja gora.
• Ali smo alpinisti res samomorilni?
• Kdo je bil Klement Jug?
• Osebnost in mit Klementa Juga.
• Vpliv na kasnejše generacije.
• Literatura in etika.
• Pomen literature v družbi danes?
• Pomen alpinistične literature?

Če so številni vrhunski vzponi po celem svetu mera za uspeh v alpinizmu, je Marko Prezelj brez dvoma eden najuspešnejših alpinistov vseh časov. Leta 1982 je vstopil v svet gorske vertikale, 1987 šel na prvo odpravo, vse do danes pa še vedno sega po prvokategornih alpinističnih ciljih.

Lista njegovih vrhunskih alpinističnih vzponov in odpravarskih dosežkov je tako dolga, osupljiva, skorajda neverjetna in predvsem navdihujoča. Vprašanje je, če se v alpinistični skupnosti ter širši slovenski družbi pravzaprav zavedamo, kaj vse je Mark, kot ga kličemo prijatelji, zares dosegel na svoji bogati alpinistični poti.

A še bolj kot obsežna lista vrhunskih vzponov Marka definira odnos do gora, plezanja in alpinizma. Odnos in način, ki sta med poznavalci pravzaprav še bolj pomembna, kot vse preplezano. Mark s svojo alpinistično potjo, brezkompromisnim stilom in jasnimi nazori predstavlja v svetovnem alpinizmu eno najpomembnejših figur sodobnega časa.

A morda je eden največjih uspehov Marka pravzaprav to, da se po več kot 40-ih letih aktivnega vrhunskega alpinizma še vedno iskreno, prešerno in veliko smeje.

Z nami V steni tokrat eden največjih alpinistov vseh časov, brez dlake na jeziku, vrhunski, direktni Marko Prezelj.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod.
• Chamonix dandanes.
• Se tam tudi danes premikajo meje in pomen korektnega »zgodbarjenja«?
• Internet, medijska pozornost in alpinizem.
• Internetna povezanost s svetom in fokus na odpravah.
• Uigranost alpinistične naveze.
• Avantura kot sestavni del alpinizma danes?
• Avantura je bila Marku privzgojena.
• V mladosti, od doma peš na Kamniški vrh in izkušnja iz Repovega kota.
• Alpinistična šola v Kamniku leta 1982 in prva alpinistična leta.
• Odprava Lotse Šar leta 1987 in Čo Oju leta 1988 s severa.
• »Alpinistična kulturna krajina« - alpinistični odseki.
• Tudi danes so zlati časi za alpinizem!
• Pomen idej ter pomoč države alpinizmu nekoč in danes.
• Nacionalna alpinistična zavest in duh časa.
• SMAR – slovenska mladinska alpinistična reprezentanca in alpinizem danes.
• Izkušnja izmenjave slovenskih mladih alpinistov z Japonci.
• Igra številk v alpinizmu.
• Pomen ravni življenja alpinističnih odsekov.
• Izkušnja z Velike planine.
• Izkušnja z Dolgega hrbta »rešpekt«.
• Pomen igrivosti v življenju (alpinizmu).
• Knjiga o Marku Prezlju?
• »Katera odprava je pa zate »naj?««

Karmen je izkušena oskrbnica Češke koče na Spodnjih Ravneh nad Jezerskim. Že več kot 10 let skrbi za dobro počutje obiskovalcev ene najstarejših slovenskih visokogorskih postojank.

Karmen zna na koči pričarati pristno domače vzdušje. Z urejenostjo koče, iskrenim gostoljubjem, raznoliko in lokalno kulinarično ponudbo ter skupaj s prelepim zakulisjem jezerskih planin obiskovalcem ustvarja nepozabno planinsko izkušnjo.

V letu 2024 je s svojim delom in ekipo v akciji Naj planinska koča prislužila Češki koči laskavi naziv naj visokogorske koče v Sloveniji.

Z nami v steni tokrat predana oskrbnica, izkušena in karizmatična, zgovorna in nasmejana Karmen Klaura

Teme, ki smo jih obdelali:

• Uvod.
• Prvi stiki s Češko kočo.
• Osebje na koči naredi vzdušje na koči.
• Težave pri vodenju gorske koče in osebje na koči.
• Obiskovalci na Češki koči.
• Pričakovanja gostov.
• Kapacitete in priljubljenost koče.
• Jezersko, prva gorniška vas v Sloveniji.
• Jezersko in življenje na Jezerskem in kdo prihaja na Jezersko?
• »Delat je treba!«
• Delo oskrbnice ali oskrbnika na koči.
• Zgodovina Češke koče in pomoč s tujine.
• Ohranjanje vrednot in prostovoljstvo.
• Markacisti in skrbniki poti.
• Legendarni oskrbnik Češke koče – Andrej Karničar.
• Tudi alpinistični uspehi bratov Karničar so Jezersko naredili prepoznavno.
• Alpinisti nad Češko kočo.
• Ko je koča zaprta.
• »Pridite, ustavite se na koči.«

Manca Smrekar je trenutno najuspešnejša slovenska paraplezalka. S plezanjem se je začela ukvarjati leta 2014, pri 22 letih. Leta 2021 je svojo pot usmerila v resnejši trening in se pridružila slovenski državni reprezentanci. Že istega leta je na svetovnem prvenstvu v Moskvi osvojila odlično 4. mesto. Leto 2024 je bilo njeno najuspešnejše tekmovalno leto doslej. Na vseh treh tekmah svetovnega pokala je stala na stopničkah – v Innsbrucku je osvojila srebro, v Salt Lake Cityju in Arcu pa bron. Poleg tega je v švicarskem Villarsu postala evropska podprvakinja. Za svoje izjemne dosežke je prejela že številna priznanja, med njimi tudi prestižno Bloudkovo plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu. V podcastu V steni je z nami prava ambasadorka plezanja in športa, vselej pozitivna in nasmejana – Manca Smrekar.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Kdo je Manca Smrekar?
• Kdaj in kako se začne plezanje?
• Turna smuka in nesreča na Velikem Draškem vrhu.
• Pot do paraplezanja.
• Stik do reprezentance.
• Mančina invalidnost.
• Kako lahko Manca uporablja svojo roko?
• Kakšen tip plezanja je Manci najbližje?
• Plezanje na ravni reprezentance.
• Kontrola »psihe« na tekmah.
• Organizacija plezalnih paraplezalnih tekmovanj.
• Spomin na prvo tekmo in nivo tekmovalcev na mednarodni ravni?
• Paraplezanje v Sloveniji.
• Aktualna ekipa v Sloveniji.
• Reprezentančni uspehi in izzivi.
• Tekmovalna sezona 2024.
• Prejemnica Bloudkove plakete in Mančino poslanstvo
• Izzivi za invalide?
• Posameznik s stopnjo invalidnosti in okolica.
• Kako pristopiti k osebi s stopnjo invalidnosti?
• Invalidnost je lahko tudi priložnost.
• »Upari si« je pomembno.
• Mančine aktivnosti poleg plezanja in pogledi v prihodnost.

Bojan je kot majhen otrok začel hoditi v hribe, v času študija se je srečal z alpinizmom. Opravljenih ima preko 2500 alpinističnih vzponov, od tega približno 130 prvenstvenih. Bil je član treh jugoslovanskih alpinističnih odprav v Himalajo: Kangbačen leta 1974, kjer je opravil prvi pristop na Ramtang Čang (6802 m), Makalu leta 1975 in Everest leta 1979.

1972 je postal član gorske reševalne službe, nekaj let pozneje tudi alpinistični inštruktor in gorski vodnik.

V planinski organizaciji je opravljal številne organizacijske naloge, kot vodja ali član odsekov, komisij, podkomisij, različnih odborov in delovnih skupin. Veliko se je ukvarjal z vzgojo in izobraževanjem, usposabljanjem, posebno pozornost pa je namenil vprašanju vodništva v Sloveniji, tako pri ZGVS, še več pa v okviru PZS. Za svoje delo je prejel številna priznanja, z medaljo za zasluge ga je odlikoval predsednik RS Borut Pahor. Pollak je avtor ali soavtor številnih publikacij s področja vodenja, alpinizma ter vzgoje in izobraževanja.

Kar osemkrat je sodeloval tudi pri izobraževanju vodnikov nepalske planinske organizacije v Manangu.

Z nami V steni tokrat človek, ki je goram in ljudem v gorah posvetil dobršen del svojega življenja, eden najbolj spoštovanih članov naše planinske organizacije, srčni prostovoljec, odlični alpinist, strokovni, Bojan Pollak.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Bojanovi planinski začetki in otroštvo nekoč.
• Kaj pomeni gora in kdo je gornik?
• Prenos znanja in izkušenj v alpinističnih odsekih.
• Stik z alpinizmom in ladjedelstvom.
• Kamniški alpinistični odsek v 60-ih letih.
• Prigodi z Jalovca in Kogla.
• Pravila za začetnike na alpinističnih odsekih.
• Zajeda v Šitah in Cenetova smer v Triglavu.
• Prvič v Nepalu leta 1974.
• Prvi pristop na Ramtang Čang (6802m).
• Odprava Makalu 1975 in izzivi v Himalaji.
• Himalajski vodji Aleš Kunaver in Tone Škarja.
• Odprava Everest 1979.
• Bojan prvi sreča Nejca in Andreja z vrha.
• Kaj pomeni resnično znanje uporabe cepine?
• Kako priti do ustreznega usposabljanja za zimsko gorništvo ali alpinizem?
• Bojanov prispevek k organizaciji in razvoja prostovoljnega vodništva.
• Pomen prostovoljnega vodništva znotraj PZS?
• Težave pri prostovoljstvu.
• »Država se mora odločiti kaj z gorskim turizmom.«
• Šola za gorske vodnike v nepalskem Manangu.
• Kako je potekalo šolanje nekoč in kako poteka danes?
• Uporaba cepina in prigoda na Thorong La Chuli-ju v Nepalu.
• Smiselnost uporabe tudi zgornjega dela plezalnega pasu.
• »Alpinist je nekdo, ki obvlada skrotje.«
• A se znamo učiti na napakah drugih? Kdaj obrniti?
• »50/50« in Tomaž Humar ter nedavna nesreča na Turski gori.
• »V gorah počnem, kar počnem, ker mi je tako všeč.«

Lojze je začel hoditi v gore kot otrok. Plezati je začel leta 1956 na AO Celje Matica, v času študija se je pridružil AAO v Ljubljani. Opravil je približno 300 alpinističnih vzponov. Npr. prvenstvene smeri kot so Dularjeva zajeda v Jalovcu, Golob-Juvan v Zadnji Mojstrovki in Beli raz v Lučkem Dedcu, 1. ponovitev Zajede v Travniku in Rdeče zajede v Rakovi špici, 1. zimska ponovitev Direktne v Štajerski Rinki in Z raza Ojstrice

Leta 1964 je bil član prve takrat Jugoslovanske alpinistične odprave v bolivijske Ande v Coridilleri Real, kjer so preplezali številne smeri in opravili 32 pristopov na vrhove, od katerih je bilo kar deset prvenstvenih.

Leta 1969 je bil član tretje YAHO odprave (Jugoslovanske alpinistične himalajske odprave) na Annapurno II in Annapurno IV. Lojzetovo alpinistično udejstvovanje je bilo tako kronano z vrhom 7540m visoke Annapurne IV, kar je bil šele tretji pristop na vrh tega himalajskega orjaka.

Tokrat z nami V steni, legendarni alpinist s konca 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja, letošnji prejemnik častitljivega priznanja za življenjsko delo na področju alpinizma po izboru komisije za alpinizem PZS, Loje Golob.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Lojze vpelje sina Jureta v plezanje in gore.
• Plezanje prečnic v gorah in plezanje Dularjeve zajede v Jalovcu.
• Lojzetov prvi obisk gora na Korošici in stik s plezanjem.
• Za alpinizem se je Lojze navdušil s knjigo Trije zadnji problemi Alp (A. Heckmair).
• Začetki na celjskem alpinističnem odseku.
• Povezava s Francom Herletom in tragična zgodba o Ivu Reya.
• Poznanstvo z Dušanom Kukovcem.
• Prihod v Ljubljano na Akademski alpinistični odsek in 1. ponovitev Rdeče zajede v Rakovi špici.
• Ideja o prvi odpravi v Ande.
• Na pot v Ande so šli z ladjo.
• Nadaljevanje proti Boliviji z vlakom in trening na poti.
• Odprava je trajala štiri mesece in učenje španščine.
• Prihod V La Paz in prihod v Ande (Coridillera Real).
• Drugi del odprave in vzpon na Illampu (6368m) in prenos tovorov.
• Odzivi na dosežke in alpinistična pot po prihodu domov z Andov.
• Prva zimska ponovitev Direktne smeri v Štajerski Rinki in povezava s Čopovim stebrom.
• Odprava na Annapurno II in Annapurno IV leta 1969 s kombijem in tovornjakom.
• Nesreča s kombijem in dogodivščine na poti v Katmandu.
• Dostop v bazni tabor, delo zdravnika in upor nosačev.
• Življenje v baznem taboru, delo na gori in uspeh na vrhu 7540m visoke Annapurne IV.
• Priprave na himalajsko odprave in dogodivščine v Nepalu.
• Spremljevalna aktivnost (zdravniška, botanična, geološka itn) na alpinističnih odpravah.
• Odzivi po uspešni odpravi doma in zgodba s srečanja s predsednikom Titom.
• Lojzeva pot po Annapurni.
• Izkušnja iz Rumene zajede v Koglu.
• Plezanje z bratom Janezom in Janezovo vodenje odprave na Gasherbrum 1.

Rok je odrastel na pragu Julijskih Alp. Pri 13-ih je že plezal velike alpske stene, pri 15-ih je že smučal strme snežne vesine, pri 17-ih je že šel na prvo himalajsko odpravo.

Vseskozi je veliko plezal in smučal ter redno hodil na alpinistične odprave po celem svetu. Med drugim je 2002 splezal novo smer na Malo Jirishanko v perujski C. Huaywash, leta 2005 je splezal Casarottov steber na patagonijski Fitz Roy, leto kasneje pa prvenstveno smer na neosvojeni 7070m visoki Janak Chuli v nepalski Himalaji.

Leta 2012 je zaključil šolanje za gorskega vodnika z mednarodno licenco in kmalu ustanovil podjetje Vertical Adventures Slovenia, ki ga vodita skupaj z ženo Petro. Rok je eden redkih gorskih vodnikov v Sloveniji, ki se je specializiral tudi za »heli skiing.« Kot gorski vodnik je pri takem načinu smučanja vodil po Alpah, na Švedskem, na Aljaski ter zadnja leta v gorah Albanije, kjer je bil tudi eden izmed soustanoviteljev in vodilni gorski vodnik podjetja Heliski Albania.

Z bogatimi izkušnjami pri smučanju v gorah, dolgoletnim resnim alpinističnim stažem in z delom kot profesionalni gorski vodnik je postal eden vodilnejših strokovnjakov v Sloveniji na področju plazovne varnosti in pri ravnanju ob sprožitvi snežnega plazu ter eden najizkušenejših poznavalcev plazovne opreme.

Z nami V steni tokrat predani gorski vodnik, velik ljubitelj narave in aktivnosti v naravi, eden najizkušnejših slovenskih smučarjev v gorah, strokovni Rok Zalokar.

Teme, ki smo jih obdelali:

• (Turno) smučanje v Makedoniji.
• Razvoj turizma in turne smuke na Balkanu.
• Začetek »heli smučanja« v Albaniji.
• Rokove izkušnje s heli smučanjem pred Albanijo in pomen smučarskih izkušenj.
• (Vodniške) priprave pred heli smučanjem.
• Kompleksnost dejavnosti heli smučanja.
• Kaj moramo vedeti, če gremo na heli smučanje?
• Kako je prišlo do ideje o smučanju v Albaniji in kakšne so gore tam?
• Zavedanje resnosti kakršnegakoli početja v gorah.
• Prigoda z Viševnika ter pomen nabiranja izkušenj in nenehnega učenja.
• Kako poteka priprava udeležencev heli smučanja na dan smučanja?
• Kaj naredimo pred začetkom turno smučarske sezone?
• Kako poteka plazovna delavnica?
• Pomen podrobnega poznavanja svoje plazovne žolne in novosti na trgu.
• Domet plazovne žolne.
• S pravilnim ravnanjem na terenu zmanjšamo možnost sprožitve plazu!
• Ravnanje z žolno pri iskanju zasutega.
• Fino iskanje z žolno in sondiranje.
• Uporaba lopate.
• Razlike v pristopih do plazovne nevarnosti.
• Metode preizkusa trdnosti snežne podlage.
• Kaj narediti (doma) pred turo?
• Osnovna oprema za turno smučanje v nahrbtniku?
• Rokovo mladostno plezanje.

Jernej je začel plezati pri sedmih letih in kmalu vstopil v tekmovalno športnoplezalno karavano. Pri 14-ih je splezal svoj prvi 8a in se pridružil mladinski reprezentanci, pri 18-ih je prestopil v članske vrste. V svoji tekmovalni športni karieri je 6x stal na stopničkah tekem svetovnega pokala, 2x na samem vrhu. Leta 2014 je bil srebrn na svetovnem prvenstvu, 2018 je bil skupni zmagovalec svetovnega pokala, leta 2020 je bil zlat na evropskem prvenstvu. Vse v balvanskem plezanju.

Vseskozi je plezal tudi v skali. Preplezal je številne balvane, najtežjega z oceno 8c ter številne športnoplezalne smeri, najtežjo z oceno 9a+. Opravil je tudi prvo ponovitev legendarne DWS smeri Chrisa Sharme Es Pontas.

V zadnjem desetletju je še kot zelo aktivni tekmovalec začel tudi plezati večraztežajne smeri, kmalu tudi zelo resne in najtežje alpinistične skalne smeri. Smeri kot so Spomin v Paklenici, Lepotica in zver v Rjavini, Korenina in Ulina v Triglavu, Bellavista in Panorama v Z. Cini, Riba v Marmoladi ter številne druge, polnijo Jernejev osupljiv seznam.

Letos se je po letu 2017 vrnil v ZDA in opravil uspešen prosti vzpon v smeri El Corazon v 1000m steni El Capitana v NP Yosemite.

Jernej Kruder se je razvil v enega najboljših »all-around« skalnih plezalcev, ki so prišli iz tekmovalnih vrst. Pravi »enfant terrible« mednarodne plezalne scene, ki je resnično predan prostemu plezanju praktično v vseh svojih pojavnih oblikah.

Z nami V steni tokrat, plezalec z velikim P, super energetski in neumorni klajmber s karakterjem, Jernej Kruder

Teme, ki smo jih obdelali:

• Jernejevi aktualni plezalni izzivi?
• Plezalni partnerji.
• Kdo je profesionalni plezalec?
• Preklapljanje med plezalnimi disciplinami.
• Biti najboljši na svetu ni lahko!
• Jernejev odnos do treninga skozi čas.
• Motivacija za tekmovanja?
• Pritisk in trema na tekmah.
• Prva večraztežajna smer?
• Prve resnejše preizkušnje v hribih in prvi obisk v Yosemite (2017).
• Ulina smer in smer Korenina v Triglavu.
• Dolomiti, tekmovalna sezona v balvanih leta 2018 in smer Bellavista v Z. Cini.
• Prosta ponovitev Bellaviste in še dve smeri v Cinah (Španska smer, smer Panaroma).
• Krudrovo učenje alpinističnih manevrov in izkušnja v steni Marmolade.
• Avantura v Ajdovski deklici.
• Še večja avantura v Rjavini.
• Priprave na vnovičen obisk El Capitana v NP Yosemite.
• Plezanje poči in plezanje »offwidth-ov.«
• Prosti vzpon v smeri El Corazon v El Capitanu.
• Popularnost El Capitana dandanes?
• Čar plezanja, ustvarjanja novih smeri in odnos do plezanja.
• Športni plezalec ali alpinist ali klajmber?
• Projekt v Ospu.
• Najtežjih večraztežajnih smeri se ne pleza toliko.

Stane je začel plezati pri 20-ih letih s kamniškimi in domžalskimi alpinisti. S številnimi odličnimi vzponi in z ZP Zajede v Šitah si je leta 1974 prislužil udeležbo na odpravi na Elbrus. Od tam ga je pot peljala na legendarni uspešni jugoslovanski odpravi Makalu 75' in Everest 79'.

Leta 1981 je vodil prvo slovensko društveno odpravo na Grenlandijo, kjer so preplezali številne nove smeri in opravili prve pristope na mnoge neosvojene vrhove, potem pa sta sledili uspešni odpravi na Fitz Roy leta 1983 in Cerro Torre leta 1985, kjer so splezali dve vrhunski kultni prvenstveni smeri. Na vseh treh odpravah je bil Stane vodja odprav.

Pot ga je vodila na najvišje vrhove vseh celin, kar mu je razen na Everestu tudi uspelo doseči. Kasneje je svojo avanturistično raziskovalno pot nadaljeval v ledenih prostranstvih Antarktike, Arktike, celinskega ledu J. Amerike in Sibirije.

Upokojil se je po 40 letih poklicnega ukvarjanja s fotografijo. Še danes deluje kot trener kajakaštva, gorski vodnik in fotograf. Je avtor ali soavtor fotografij v preko petdesetih knjigah in številnih koledarjih, svojo odpravarsko pot pa je v sliki in besedi zabeležil v monografiji Ledene sanje.

Z nami V steni tokrat neumorni ljubitelj narave in avanture, vrhunski fotograf, odlični alpinist in večni raziskovalec Stane Klemenc.

Teme, ki smo jih obdelali:

• Stanetovo padalstvo in kajakaštvo.
• Plezalni začetki.
• Prva odprava leta 1974 v Sovjetsko zvezo.
• Odprava Makalu 1975.
• Odprava Everest 1975.
• Prva slovenska odprava na Grenlandijo leta 1981.
• Težka preizkušnja čakanja na vrnitev v civilizacijo.
• Projekt: najvišji vrhovi celin in izkušnja na Carstensz Pyramid.
• Vodenje odprave na Fitz Roy leta 1983 in nova smer Hudičeva zajeda.
• Vodenje odprave na Cerro Torre leta 1985 in ponovno nova smer Peklenska Diretissima.
• Nova smer na najvišji vrh Antarktike in odprava na Severni tečaj.
• Kako poteka prečenja Severnega tečaja?
• Še več odprav na Severni tečaj.
• Poskus solo prečenja Antarktike.
• Samota, polarno učenje, »jadranje«.
• Prva turistična avtomobilska dirka v Sibiriji.
• Dirke severnih jelenov in snemanje filmov.
• Privlačnost ledenih arktičnih prostranstev?