Sogovornica tokratnega podkasta doktorica Vesna Mikolič je izjemna poznavalka besed. Je jezikoslovka, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, tudi esejistka in publicistka, pa predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu. 

Da so besede njen čarobni svet, je vedela že zgodaj: »Spomnim se, koliko mi je pomenilo, ko sta mi mama in oče po odličnem spričevalu v prvem razredu uresničila željo in mi kupila tiste znamenite štiri Disneyeve knjige. Še danes zelo živo vidim, kako sem na zadnjem sedežu našega fička, tiščala paket in še zdaj občutim tisto neznansko srečo, ki me je takrat prevevala, ko sem imela knjige v rokah,« nam je povedala v podkastu.

Danes je jezik v središču njenega raziskovanja – v polju kulture, medkulturne pragmatike, nenasilne komunikacije, znanosti, turizma in književnosti.

Kot pravi, je odnos vsakokratnega govorca do jezika tisto, kar dela jezik živ. »Eno in isto sporočilo lahko poveš različnim ljudem ali pa v različnih urah dneva, pa bo dobilo vsaj deloma drugačne konotacije. / … / Kombinacij je nešteto. To je tisto, kar me pritegne tako pri raziskovalnem delu kot tudi takrat, ko se prepuščam leposlovju, ko ugotavljam, kako iz zelo preprostih besed nastanejo prej nepredstavljive podobe.«

Vesna Mikolič je tudi članica Slovenskega centra PEN, uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij in sveta JAK, vodi raziskovalni program Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja, letos pa je izšel tudi njen prispevek v zborniku: Pandemic and Crisis Discourse: communicating Covid-19 and public health strategy.