Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo. 

Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

V zadnjem julijskem tednu so mediji poročali o rekordih na borzah in Bitcoinu, kar avtor povezuje z razvrednotenjem denarja, ne nujno z gospodarsko močjo. Nadaljuje o investiranju – ne le denarja, temveč tudi časa, odnosov in duhovnosti, še posebej v času dopustov in izpostavi pomen zavestnega vlaganja v najdragocenejše stvari v življenju, kot so vera, družina in notranji mir.

Ozaveščanje vzrokov za dejanja je nujni prvi korak k temu, da nekaj spremenimo na bolje.

Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče. 

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.