Peto kolo

V najnovejši epizodi podcasta Peto kolo smo razpravljali o tragikomični situaciji okoli sage o STA, ki na srednji rok ne koristi ne enemu, ne drugemu deležniku: »Kakšen je sploh koncept upravljanja medijev in kako presekati začaran krog, ki je nastal? Morda lahko dogajanje okoli STA služi kot dobro izhodišče, da se pogovorimo, kako želimo urediti trajnostno financiranje agencije.«

Obenem pa tudi o vprašanju, ali gre pri sagi o STA, kot na več področjih, za preveliko zaletavost akterjev v pretirani želji po urejanju stvari, ko teh dobro ne premislijo: »Nelogično je stopnjevati aktivnosti, potem pa s sprejetjem zakonov porušiti vse, kar si gradil.«

Na preveliko zaletavost pa kaže tudi saga o Igorju Zorčiču: »Če se lotiš nečesa tako pomembnega, kot je zamenjava predsednika državnega zbora, moraš ob vložitvi zagotoviti, da bodo poslanci, ki so dali podpise, vsaj dva tedna na voljo za glasovanje.« Prav tako o političnem pragmatizmu: »Je Zorčiča sploh treba zamenjati? Bi se v postopkih  sprejemanja političnih odločitev kaj spremenilo ali gre zgolj za vprašanje prestiža?«

Nekaj optimizma pa zbuja ugotovitev: »Ustanovilo se je nekaj strateških svetov, kar vendarle nakazuje, da se na nekaj področjih razmišlja na daljši rok. Kar je za slovenske razmere presežek!«

Vabljeni k poslušanju!

Zadnje javnomnenjske raziskave in njihove medijske interpretacije nas potiskajo v smer novih obrazov. Je to res najbolj optimalna rešitev za Slovenijo, ali bi bile bolj konstruktivne velike koalicije, v tokratnem podcastu Peto kolo ugotavljamo s Petrom Jamnikarjem, človekom, ki je ustvaril Mira Cerarja, a se je moral posloviti kmalu po volitvah, ko so prišli trgovci z novci.

Na koncu je vedno pomembno, koga si izbereš za sodelavce. Traja približno eno leto, da nov obraz postaviš, zato to lepo sovpada s sedanjimi aktivnostmi. Težava pa je, da lahko poznaš človeka vrsto let, pa se kljub temu lahko čez noč vse obrne: »Obstajajo interesente skupine, ki ne gredo na volitve, in so skozi čas generirale dovolj materialnih sredstev, da lahko držijo posameznike ali stranke. V nove stranke pošljejo svoje ljudi in vse skupaj enostavno razvodenijo.«

Imamo pa še vedno ugrabljeno državo: »So področja, kjer se nič ne dogaja, kot na primer sodstvo ali energetika. Če se kdo vtakne, pa se v javnosti začnejo ideološke zgodbe.« Trgovci so energetsko učinkoviti in ne bodo dopustili, da se kdo vtakne v njihova interesna področja: »Bi se moral pa vsak novinar ali politik vprašati, za koga dejansko dela, kar dela. Je zadaj javno dobro ali je zadaj kakšna interesna skupina. Če bi bilo tega spraševanja več, bi bilo za vse bolje.«

Bolje bi bilo tudi, če bi se o sodelovanju spraševali po volitvah: »Pri nas je proces obrnjen. Nekateri enostavno že vnaprej odločijo, katere koalicije so dovoljene in s tem preprečijo širše koalicije. To je edina ideja za t. i. levim Demosom.«

Vabljeni k poslušanju!

Foto: prirejeno po uefa.com

V tokratni epizodi smo z gostjo evropsko poslansko Ljudmilo Novak naredili širši lok čez njeno videnje Evrope, evropske solidarnosti v krizi ter podobo Slovenije v Bruslju.

So evropske države obravnavane enako, ali institucije odločajo bolj po političnih vatlih pri vprašanju vladavine prava? Zakaj je bilo treba izločiti Fidesz iz Evropske ljudske stranke ter ali lahko pri diskusiji o stanju o svobodi medijev govorimo o nacionalnem boju za oblast, ki se je preselil na evropski parket.

Prav tako o videnju krščanske demokracije in tem, ali lahko slovenski politik sploh pove, kar si misli, ne da bi ga napadali oziroma celo diskreditirali. Kako je s slovensko polarizacijo in prenosom izkušenj med politiki.

V pogovoru tudi o zarečenem kruhu pri kandidaturi za predsednico države.

Vabljeni k poslušanju!

foto: https://www.ljudmilanovak.eu/

Ob zadnjem pestrem političnem dogajanju, smo ob vseh vloženih interpelacijah lahko poslušali, da se je vlada zavezala, da ne bo odpirala ideoloških tem. Takisto se je ob ustanovitvi nove stranke zavezala Aleksandra Pivec, ko je dejala: »Politiko bomo vzeli ideologijam in vrnili ljudem.«

Ali v resnici obstaja odgovor na katerokoli politično vprašanje brez ideologije: »Ali ni večji problem, da premalo dajemo poudarka na izdelanih ideoloških oziroma svetovnonazorskih konceptih, ki jih stranke uresničujejo? Kaj ostane politiki brez ideoloških konceptov?« Verjetno smo ponotranjili napačni pomen besede ideologija: »Če imaš jasno pozicijo, ki jo razumeš in argumentirano zagovarjaš, te pozicija drugega ne vrže iz tira.«

V drugem delu podcasta se o cepljenju pogovarjamo s podžupanom občine Kočevje Gregorjem Koširjem. Zakaj so nekatere občine lahko bolj uspešne pri cepljenju kot druge ter zakaj to ni povšeči koordinatorju cepljenja Jelku Kacinu, izveste v novi epizodi Petega Kolesa. »V dobi tehnologije je smešno, da nacionalne strategije ne moremo izvesti hitro, sploh ko govorimo o zdravju in izredni situaciji. Pokazali smo, da se s sodelovanjem in pogovori da doseči dober rezultat.«

Obenem pa še o anekdoti, zakaj je vinar Steyer s poimenovanjem sina Mark, zafrknil Avstrijce.

Vabljeni k poslušanju!

Junaki vašega najljubšega podcasta so dvojno zgodovinsko obletnico Petega kolesa in tretje Janševe vlade praznovali z osvežilno penino Prosecco iz naše bližnje soseščine, za katero malokdo ve, da je daleč najbolj prodajana penina na svetu.

V prvem podcastu Peto kolo pred letom dni so Martin, Marko in Ožbej moževali o obetih in okusu v ustih ob tedaj novonastajajoči 14. vladi Republike Slovenije. Po enem letu je največja žrtev obeh do sedaj Ožbej s svojo naivno vero v vladno izpolnitev odločbe Ustavnega sodišča o izenačenju financiranja osnovnih šol, kar ga je stalo (še neizplačane) steklenice viskija.

Kaj vse smo še utrpeli ali pridobili s to vlado ter zakaj lahko govorimo o izpraznjenosti levice, izveste v najnovejši epizodi podcasta Peto kolo. Prav tako tudi o zapisu trenutno najbolj izpostavljene kritičarke vlade Ljudmile Novak, in dogovorni ekonomiji: »Zakaj v najbolj izpostavljenih panogah, zdravstvu in gradbeništvu, tudi pod to vlado ostajamo pri istih zmagovalcih? Mar lahko zarotniško trdimo, da so si z drugim tirom kupili nov mandat na oblasti?«

Vabljeni k poslušanju!

Po neuspešni konstruktivni nezaupnici, se vse sile usmerjajo v projekt predsedovanja, ki bo (poleg epidemije) najbolj zaznamoval mandat te vlade. Tega je treba predstaviti v luči, ki bo odgovarjal potrebam dnevne politike in politične mobilizacije: »Pred prejšnjim predsedovanjem je bila situacija podobna, takrat so novinarji v Bruselj pošiljali pismo, da je predsedovanje Slovenije največja grožnja EU.«

Po drugi strani ostaja vprašanje, ali je pretiran odziv na pisanje novinarke z zadnjo serijo vabil Evropski komisiji preko socialnih omrežij, res primeren in vreden statusa najvišjih politikov v državi. Kot je ob okrogli mizi dejal predsednik Pahor, imamo zastrupljeno politično ozračje, kjer nihče več ne izbira sredstev in pazi na besede: »Figa v žepu je postala modus operandi. Izkrivljanje slike navzven Sloveniji ne dela nič dobrega. Z nesodelovanjem pa žal zapravljamo enormen potencial, ki ga imamo.«

Ali za Slovenijo res veljata temeljna paradoksa, da žrtve morajo biti, da imamo lahko mučenike ter da cena, da ostanemo na vrhu kupa gnoja, ni nikoli previsoka, izveste v pogovoru (tokrat okrnjene) zasedbe podcasta Peto kolo. Na kratko tudi o tem, do katere mere bo lahko v enem letu sistem spremenil nov zdravstveni minister.

Vabljeni k poslušanju!

Vir fotografije: Politico Europe

V počastitev kulturnega praznika, smo v podcastu Peto kolo o stanju kulture v luči aktualnega političnega dogajanja razpravljali z akademikom prof. dr. Jožetom Muhovičem.

Je Slovenija res zgodba o uspehu, ali pa nam ta krilatica meče le pesek v oči, da smo že na cilju, pa se v resnici proti cilju nismo še niti odpravili: »Še vedno smo na nek način ujeti v koordinatni sistem konservativnosti in naprednosti, kjer ima ena stran pozitivni, druga pa negativni predznak.«

Kot lahko ugotovimo pri interpretaciji demokracije, je najbolj napredno tisto, kar samo sebe najbolj glasno razglaša za napredno: »Kadar se v kulturi predstavi privid dominantne naprednosti, ideje ne morejo tekmovati med seboj.«

Podobno, kot posplošujemo umetnost na vse vidike kulturnega, pa s politiko relativiziramo vse vidike družbenega. Zavračanje vabil k predsedniku, relativizacija institucij, forma pred vsebino in izogibanje odgovornosti, erodira še tisto malo pozitivnih zgledov, ki jih imamo na voljo.

Vabljeni k poslušanju!

Vir foto: socialna omrežja

Ob interpelaciji Janeza Ciglerja Kralja, se o Karlu Erjavcu ne pogovarja nihče več. Ali je šlo le za dimno zavezo za galanten umik nezaupnice, ali pa je minister posredoval svojo voljo, da so Iskreni dobili denar, ki jim ni bil namenjen, izveste v tokratnem podcastu Peto kolo.

Če nadzorni procesi ne bodo pokazali nepravilnosti, bi se moralo za ministra končati pozitivno: »Je pa neobičajna praksa, da so bili v izbirno komisijo imenovani posamezniki iz kabineta ministra. Tudi če je potekalo vse v najlepšem redu, si s tem dal žogico v roke političnim nasprotnikom.«

Po drugi strani predstavljajo Iskreni idealni povod za kulturnobojniški refleks, ki se ga na vse pretega skuša sprožiti: »Če si drugačen od prepričanja določene skupine, si označen kot nenormalen, čeprav v demokraciji stvari tako ne bi smele funkcionirati.« Žal pa se prevečkrat pokaže, da gre ob manjku vsebine, le za politično metodo: »Če uspemo zrušit enega ali več ministrov, bo vlada težko nastavila novega. To je končni cilj.«

V drugi polovici pa o tem, do katere mere moraš biti apologet političnim potezam ene ali druge strani ob javnih nastopih: »To, da se z nekom pogovarjaš, še ne pomeni, da se z njim strinjaš. Poanta je ponuditi različne poglede in dati s tem gledalcu možnost, da se sam odloči. Ko umre pogovor, umre demokracija.«

Na vprašanji, ali konservativna stran zapade v moment, da v želji po dialogu zanika samo sebeter ali s(m)o konservativci preveč samokritični, in to uporabljamo kot izgovor za slabše družbeno udejstvovanje, pa si lahko odgovorite tudi ob modrovanju stalnih komentatorjev Martina Nahtigala, Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica.

Vabljeni k poslušanju!

Karlu Erjavcu je v tretje uspelo prešteti, koliko kislih kumaric bo vložil v parlament. O bistroumnem nesmislu, ali je številka 42 vseeno bližje številki 46, kot številka 43, bodo v podcastu Peto kolo komentirali stalni komentatorji. »Običajno se nezaupnice vlaga, ko imaš zagotovljenih nekaj poslancev nad potrebno večino, saj imaš v tem izkaz dejanskega nezaupanja obstoječi vladi s strani večine. Tokrat so šli v podvig zgolj z upanjem, da je temu tako. Nekako podobno, kot je, misleč, da neizbežno sledijo predčasne volitve, odstopil Šarec.«

Med snemanjem se je javil ameriški Slovenec Gojko Stare, ki je razmere v ameriški prestolnici opisal kot »veliko zmešnjavo«. Trump s svojim pristopom, ki ga je bil vajen iz poslovnih vod, ni spoštoval procesa in iskanja srednje poti, zato je bil slab predsednik. Ukinitve njegovih računov na socialnih omrežjih so zato veseli tudi Republikanci, saj jim je povzročil veliko škode. Ameriški kongres je že izglasoval obtožnico zoper Trumpa, vendar je malo verjetnosti, da bi ga Senat na koncu obsodil.

Umirjena in trezna razlaga ameriškega državljana petokolonašev ni odvrnila od analiziranja nebistvenega, kdo vse je v zadnjih 200 letih zganjal nasilje na Kapitolu in kdo je k temu spodbujal.

Ob prepletu misli, katera stranka je bila na Slovenskem ustanovljena prva, smo odgovorili tudi na vprašanja: Ali ima Ustavno sodišče pravico odločati o upravičenosti referendumov, ali ima ljudstvo pravico odločati o sposobnosti obrambe države? So odločitve US postale politične? Kako je referendume Nemcem priskutil Avstrijec in ali so Švicarji kaj bolj odgovorni, ker veliko glasujejo?

V manj kot letu dni delovanja, je podcast zlezel iz rdečih številk, saj je pridobil svojega prvega sponzorja! Kdo to je, izveste v podcastu Peto kolo.

Vabljeni k poslušanju!

Foto: 24ur.com/AP

Skozi misel nemškega sociologa Ralfa Dahrendorfa, da potrebujemo 6 mesecev, da spremenimo politični sistem, 6 let za spremembo ekonomskega sistema in 60 let za vzpostavitev mehanizmov delovanja družbe, smo skušali v tokratni epizodi Petega kolesa odgovoriti na vprašanja: »Kje smo 30 let od plebiscita, kako smo preživeli leto 2020 in kakšno je stanje naše civilne družbe danes?«

Čeprav Božo Repe meni, da je Slovenija neuspešna država, težko najdemo kategorijo, po kateri bi jo uvrstili med neuspešne. Ob obletnici plebiscita je opazno, da v ospredje levo od sredine zopet prihaja mantra, da smo se pred 30 leti odločili za demokracijo, za kapitalizem pa ne.

V družbenem razvoju imamo še veliko rezerve, energijo pa raje usmerjamo v nekonstruktivne debate, ki ne gradijo samozavesti: »Zelo radi jamramo in nikoli nismo zadovoljni.« Pogovarjajmo se raje o pozitivnih stvareh, ki nas lahko povezujejo: »Izgraditi moramo pozitiven odnos do lastnega naroda. Zgraditi je treba mit, ki nas bo povezoval in ne razdvajal.«

Iskanje odrešenika in 46 glasov je v preteklem letu razkrilo vso bedo slovenske politike, ki jo dobro utelesi vprašanje: »Če Janeza Janšo povozi avtobus, kaj se bo zgodilo z identiteto slovenske politike?«

Med nalogami po 30 letih nam ostaja vzgoja za razumevanje države, za civilno družbo. Slabo je, če pojma civilne družbe nočemo razumeti ali ga razumemo napačno: »V politiki nihče ne dojema civilne družbe kot nekaj neodvisnega od države in dobrodošlo korekcijo stranpoti države. Je pa treba izpostaviti, da je pojem često namerno ugrabljen.«

Za več optimizma v prihodnje naj služi misel: »Če načrtuješ za leto, posadi žito. Če za desetletje, posadi drevo. Če za življenje, pa vzgajaj ljudi!« … »In poslušaj Peto kolo!«

Vse dobro v novem letu!