V petem mesečnem podkastu Frankloskop je Peter Frankl gostil Zenela Batagelja in Andraža Zorka, partnerja družbe za trženjsko svetovanje in raziskave Valicon. Kot ju je označil, sta med slovenskimi poznavalci najbolj poklicana za to, da komentirata, kako je trenutno razpoložen slovenski porabnik in kako se odziva na vse, kar se danes dogaja v svetu in doma. Sogovorniki so med drugim razpravljali o tem:

- kako se Slovenec na negotove razmere odziva kot porabnik,

- ali je zaradi negotovosti, Trumpa, carin in evropskega zastajanja slovenski porabnik že stopil na zavoro,

- kaj naj pričakuje poslovnež, ki svoje blago prodaja na slovenskem trgu,

- ali smo že v krizi,

- kako se Slovenci odzivamo kot politična bitja, recimo na Tino Gaber in tako imenovano afero Karigador, nas to sploh zanima,

- ali so višji davki sploh nekaj takega, kar vpliva na volilne rezultate,

- kdo bo predsednik vlade čez eno leto, bo Robert Golob izgubil, bo Janez Janša slavil in kje bo Vladimir Prebilič.

Ste že kdaj pomislili, da je srbenje lahko hujše od bolečine? Tisti, ki živijo z atopijskim dermatitisom, vam bodo to potrdili. Ta bolezen prizadene kar petino otrok in desetino odraslih, kar pomeni, da imamo v Sloveniji kar od 240 do 270 tisoč bolnikov z različno hudimi oblikami atopijskega dermatitisa, po nekaterih ocenah pa še več.

- Kako torej živeti z boleznijo, ki ne dovoli mirnega spanca?

- Kateri so najpogostejši sprožilci?

- Kako atopijski dermatitis vpliva na duševno zdravje in samozavest? In na odnose?

- Kakšno breme za družino – tudi finančno – prinaša?

- Kje bolniki iščejo rešitve za srbenje, rane, vnetje in nespečnost?

- In predvsem katere nove možnosti zdravljenja obetajo boljšo kakovost življenja za vse, ki se srečujejo s to boleznijo?

Na vsa našteta in druga vprašanja, povezana z atopijskim dermatitisom, odgovarja dermatovenerologinja doc. dr. Mateja Starbek Zorko. Mladi bolnik Matic, ki ga bolezen spremlja že od rojstva, pa nam je zaupal svojo osebno zgodbo. Z njima se je pogovarjala novinarka Medicine danes Mateja Jordan.

Slovenci imamo na bančnih računih 27 milijard evrov, v vzajemnih skladih domačih upravljavcev pa le 6,5 milijarde evrov, kar po izračunih analitikov pomeni več milijard evrov oportunitetne izgube v zadnjem desetletju, kar škoduje posameznikom, gospodarstvu in državi.

Rešitev je boljša razpršitev premoženja, za kar pa potrebujemo več znanja, pri čemer upanje prinaša generacija Z, ki ima drugačen odnos do denarja, kot so v trinajsti epizodi podkasta Finance poudarili:

- Petra Oseli, vodja poslovnega razvoja raziskovalne družbe Arhea,

- Karolina Jovanovska, psihoterapevtka in finančna coachinja,

- Nikolina Prah, državna sekretarka ministrstva za finance,

- Primož Cencelj, izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja pri Modri zavarovalnici,

- Anže Arh, predstavnik generacije Z,

V podkastu predstavljamo tudi ukrepe države in izsledke raziskave, ki jo je za Časnik Finance pripravila družba Arhea.

V četrtem mesečnem podkastu Frankloskop je Peter Frankl gostil Klemna Grošlja, obramboslovca, nekdanjega evropskega poslanca, strokovnjaka za geopolitiko ter po našem mnenju enega redkih, ki v Sloveniji dobro razumejo Rusijo in zahodni Balkan. Tega ima vsekakor zelo rad, četudi ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić označil za velikega sovražnika Srbije. Sledil je Grošljev odhod iz visoke slovenske politike.

O čem sta med drugim debatirala sogovornika:

- Ali je Balkan zdaj še nevarnejši sod smodnika?

- Bo Vučić ostal kljub protestom, in če da, kako dolgo?

- Bo v Bosni, bog ne daj, spet počilo?

- Kaj bi to pomenilo za slovenske naložbe, tako v Bosni kot tudi v Srbiji?

- Kakšna so Grošljeva pričakovanja glede Rusije in Ukrajine, pa tudi glede ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ZDA?

- Kaj nas čaka v slovenski politiki in ali bo njegov dobri znanec Vladimir Prebilič premagal Roberta Goloba?

- Ne nazadnje, ali bo Grošelj nov slovenski zunanji minister?

V tretjem mesečnem podkastu Frankloskop je Peter Frankl gostil prvega človeka stranke Demokrati. Anžeta Logarja, med drugim sta govorila o teh temah:

- kaj kot nekdanji zunanji minister meni, da bo še naredil predsednik ZDA Donald Trump;

- pred kakšnim preobratom je zaradi njega zdaj vsa Evropa;

- kaj nas čaka in ali je konec sveta liberalne demokracije;

- bo francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu in verjetnemu novemu kanclerju Nemčije Friedrichu Merzu uspelo Evropo spraviti na novo pot;

- kakšen rezultat želi Logar na državnozborskih volitvah in s kom bi se povezal;

- ali je samostojen ali satelit Janeza Janše in če bi zmagal, kakšno vlado bi postavil;

- kako bi obdavčil nepremičnine.

Vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji je lani po oceni Geodetske uprave znašala 280 milijard evrov. Zajetno premoženje, ki bi, če bi ga država ustrezno obdavčila, lahko občutno okrepila proračun. Spremembe na področju obdavčitve nepremičnin je v preteklosti napovedalo več vlad, a doslej pri tem ni bila uspešna nobena. Najbližje uspehu je bila vlada Alenke Bratušek, ki ji je nepremičninski zakon konec leta 2013 celo uspelo spraviti skozi parlament, vendar ga je nato razveljavilo ustavno sodišče. K napovedim nepremičninskega davka je gotovo prispevala tudi ugotovitev z dolgo brado, da je v Sloveniji preveč obremenjeno delo, premalo pa obdavčeno premoženje.

V tokratni epizodi so z nami spregovorili:

- Boštjan Udovič, Direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri gospodarski zbornici Slovenije

- Ivan Simič, davčni strokovnjak

- Jernej Podlipnik, odvetnik za davčno upravo

- Matija Urankar, vodja oddelka za ustavno pravo v Odvetniški pisarni Senica in partnerji

- Tanja Smrekar, novinarka za Časnik Finance

Podkast vodita:

- Tomi Gračanin

- Jasna Špende

Kaj, če bi imeli bolezen, ki ne povzroča nobenih simptomov, dokler ni skoraj prepozno? Rak prostate vsako leto prizadene na tisoče moških, vendar za večino diagnoza ni usodna. Ključ do uspešnega zdravljenja pa je zgodnje odkrivanje.

· Lahko prepoznamo prve znake bolezni?

· Kdaj je pravi čas za pregled?

· Katere preiskave so tiste, ki moškim vzbujajo največ strahu?

· Zakaj pri raku prostate v nekaterih primerih sploh ni potrebno takojšnje zdravljenje?

· Kako pogosto bolnike prizadeneta inkontinenca in izguba spolne moči?

· In ali je res, da za rakom prostate prej ali slej zbolijo vsi starejši moški?

Povezovalka Mateja Jordan, novinarka Medicine danes, se je o raku prostate pogovarjala z bolnikom Juretom in urologom prim. doc. dr. Dejanom Bratušem, dr. med.

Vabljeni k poslušanju druge epizode podkasta Frankloskop, v kateri je Peter Frankl (direktor in glavni urednik Časnika Finance) gostil Matjaža Hana, ministra za gospodarstvo.

O čem sta se pogovarjala?

Seveda o aferi subvencije. A to še zdaleč ni vse. Ali je sploh pametno, da takšne subvencije podjetjem v Sloveniji imamo? Mar ne bi več kot pol milijarde evrov lahko usmerili drugam, morda kar neposredno prizadetim ljudem? Kako na to dilemo gleda Han kot vodja slovenske socialne demokracije?

- Kakšna je sploh prihodnost socialne demokracije?

- Ali se počuti dovolj suverenega, da kljubuje stricu iz ozadja Milanu Kučanu?

- Zakaj predsedniku vlade Robertu Golobu ni ponudil odstopa?

- In seveda tudi o temah, ki še kako tarejo slovenske podjetnike, omrežninah in davkih.

Devet slovenskih smučarskih središč je v prejšnjo zimsko sezono vstopilo z novimi žičniškimi napravami. Investicije je z več kot 55 milijoni evrov podprlo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Šlo je za sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornost, iz sklada React EU in iz proračuna Republike Slovenije. A pogoj na razpisu je bil, da se zimska središča prestrukturirajo v celoletne gorske turistične centre.

Sogovorniki v tokratnem podkastu so:

- Matej Kandare, direktor GIZ Slovenia Outdoor

- Janez Janša, direktor RTC Krvavec

- Luka Vrančič, direktor Turizma Kranjska gora

- Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport

Podkast povezujeta:

- Jasna Špende

- Tomi Gračanin

Prisluhnite Frankloskopu, prvemu podkastu Petra Frankla, direktorja in glavnega urednika Časnika Finance. Ta je v pogovoru gostil Boruta Pahorja, zdaj poslovneža in v Sloveniji dobrega poznavalca geopolitičnih razmer po svetu.

Govorila sta o prihodnjem predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, zakaj je dejansko zmagal na volitvah, kako na to gledajo Kitajci, kako Trump gleda na EU in kaj lahko od tega pričakuje evropski poslovnež.

Med drugim sta se dotaknila tudi, ali bo in kdaj bo Trump omejil politično delovanje Elona Muska. Seveda nista mogla mimo vojne v Ukrajini in dogajanj v bližnji soseščini – Italiji, Avstriji in Srbiji. Ne nazadnje je Pahor pojasnil, kam vse ga vodijo poslovne poti, kakšne ima načrte ter kaj ga kot poslovneža najbolj moti v Sloveniji.