Čaka nas kolaps pokojninskega sistema, je na Finančni konferenci v Portorožu napovedal Anton Rop, častni podpredsednik Evropske investicijske banke. Slovenske pokojnine po višini sicer menda niso nič posebnega, niti previsoke niti prenizke.

Časnik Finance praznuje 25 let. Peter Frankl, direktor in glavni urednik, je na Financah od začetka, najprej je bil urednik za bančništvo in borzništvo, potem odgovorni urednik in na koncu še direktor in glavni urednik.

Na zadnji Finančni konferenci, ki je potekala ta teden, je bilo govora tudi o izzivih finančnikov, ko posel raste. Bančna posojila so še vedno najbolj priljubljen in najbolj pogost vir financiranja razvoja podjetij. Po eni strani so posojila poceni, po drugi strani pa manj dosegljiva kot pred gospodarsko krizo. Novinar Karel Lipnik je v pogovoru gostil Romana Gomboca, predsednika uprave podjetja S-Factoring. Ta v predstavitvi razkriva, kako se ceneje in lažje financira zaloge. V drugem delu podkasta lahko slišite drugačno izkušnjo Daga Kralja, člana uprave Bisola.

Kot meni prof. dr. Arne Björnberg, predsednik in glavni partner Health Consumer Powerhouse iz Švedske, niso vsi zdravniki dobri menedžerji, so pa zdravniki v osnovi dobri kandidati za menedžerje, zaradi bogatih izkušenj pri delu z bolniki. O tem sta na aprilski zdravstveni polemiki Zdravje v čakalni vrsti, ki jo je v partnerstvu z Vzajemno, zdravstveno zavarovalnico organizirala Poslovna akademija Finance, razpravljala z direktorjem in glavnim urednikom Časnika Finance Petrom Franklom.

Na aprilski zdravstveni polemiki Zdravje v čakalni vrsti, ki jo je v partnerstvu z Vzajemno zdravstveno zavarovalnico organizirala Poslovna akademija Finance, je Marko Bitenc, direktor in kirurg Kirurgije Bitenc, izpostavil vidik učinkovitejše uporabe sredstev za izvajanje javne zdravstvene službe.

»Podizvajalci, ki dosegamo in celo presegamo pogodbeni volumen, ne moremo biti razlog za čakalne vrste«, je prepričan Bitenc, ki ne vidi nobenega razloga, da ne bi na enak način kot zasebne upravljali tudi javne zavode, razen če »je edini pravi razlog, da temu ni tako, ta, da je država lastnik.«

Njegovo predstavitev z dogodka v celoti objavljamo v podkastu.

V Sloveniji je okoli 1.200 družinskih zdravnikov. V sindikatu Praktik.um jih je 600; 95 odstotkov jih je januarja izrazilo željo po večji avtonomiji. Po anketi smo v strokovni reviji Medicina danes, ki jo izdaja Časnik Finance, v članku Bi več svobode v poklicu res okrepilo primarno raven? preverili, v kakšnem položaju so slovenski družinski zdravniki in kako so organizirani ter s kakšnimi težavami se srečujejo družinski zdravniki v nekaterih drugih evropskih državah.

Da bi problematiko dodatno osvetlili, smo pred mikrofon povabili doc. dr. Tita Albrehta z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predsednika sindikata Praktik.um Igorja Muževiča.

Povprečno Slovenci izgubimo 1200 evrov letno zaradi stroškov slabih finančnih odločitev - od izbire napačnega bančnega računa, do uporabe limita, do lojalnosti dobaviteljem elektrike, plina, interneta, zaradi nenačrtovanih odhodov v trgovino in predlaganih kreditov, leasingov in kreditnih kartic. Ana Vezovišek je specialistka za financiranje in osebni proračun, kot pravi, vodenje proračuna ni nič drugega kot načrtovanje. Ne gre za nadziranje, da si ne bomo nič privoščili, ampak da si privoščimo v okviru naših zmožnosti.

"Avstrijski zdravstveni sistem se spoprijema s podobnimi težavami kot drugi sistemi razvitih držav," pravi prof. dr. Bernhard Rupp, avstrijski zdravstveni ekonomist, med drugim član avstrijske zveze za javno zdravje, član znanstvenega odbora za zdravstveno ekonomiko, ustanovitelj nacionalnega združenja za transparentnost v zdravstvu in številnih drugih z zdravstvom povezanih organizacij.

Slovenijo je obiskal kot časni gost AmCham Fokusa, ki je marca potekal v Ljubljani. Z njim smo se sešli za kratek pogovor po posvetu. Kot je povedal, ima Avstrija velike težave s čakalnimi dobami, velik izziv je tudi zmanjševanje števila bolnišnic, ki bi bilo potrebno, a je politično občutljiva tema, saj so v nekaterih predelih bolnišnice pomemben regionalni zaposlovalec.

V Idriji bodo postavili dva tisoč ton baterij, morda jih bo celo štiri tisoč. Baterije bodo del mednarodnega razvojnega projekta, ki ga bodo izpeljali japonski Hitachi, idrijska občina, ELES, Kolektor in drugi.

Baterij bo za 16 ali 17 kontejnerjev, je povedal idrijski župan Bojan Sever. Sistem bo omogočal hišam, da bodo shranile energijo iz fotovoltaik ali iz kogeneracije na biomaso. Omogočil bo tudi delitev energije: posodil jo boš lahko sosedu, potem pa ti jo bo posodil on, je dodal Sever.

V zadnjem času so tudi naš trg preplavili ponudniki raznoraznih kriptovalut. Gre pri tem res za tako sanjske naložbe kot jih opisujejo ponudniki, ali pa je zadaj skrito tudi kaj drugega? V pogovoru, ki ga je vodil novinar Jure Ugovšek, boste izvedeli, kakšni tipi kriptovalut obstajajo, kako delujejo? Finančne strokovnjake smo vprašali tudi: Bi naložbo v kriptovaluto predlagali svoji mami?