Peto kolo

Po krajšem premoru se komentatorji Petega kolesa vračajo z diskusijo o realnosti slovenske politične krajine zadnjih tednov. Incident starša z motorno žago je ravnatelj opisal s primero, da je šlo za nesporazum, kar bi veljalo tudi za vsako politično temo, kjer v diskusiji umanjka argument. Gre iskati razlog v tem, da mislimo, da nam določene funkcije pripadajo po naravi stvari, čeprav zanje nismo najbolj usposobljeni, ter zaradi tega ne prevzemamo odgovornosti? Dogajanje okoli poročila misije Evropskega parlamenta hromijo ravno nedoločena merila izvedbe meritokracije.

Preskakovanje iz ene do druge pereče teme pa povezuje spoznanje, da v politiki ni optimizma in pohvale, kar je boleče razkrila skupna oddaja dveh televizij.

Vabljeni k poslušanju!

Z ministrom za digitalizacijo Markom Borisom Andrijaničem je ekipa Petega kolesa razpravljala o procesih, ki bodo temeljno zaznamovali slovensko družbo prihodnosti. Pred izzivi, ki jih prinaša proces digitalne preobrazbe, pa smo raziskali politično pot ministra, identificirali njegove botre in evalvirali delo sedanje vlade.

Česa se mora minister še naučiti, da bodo napori v procesu digitalne preobrazbe predstavljali resnično dodano vrednost, in katere ukrepe, ki so si jih zamislili v Svetu za digitalizacijo bo do konca mandata sploh možno implementirati, izveste v tokratnem pogovoru.

Petokolonaši smo se zavezali tudi, da bomo lepljene izseke pogovora objavili po potrebi.

Vabljeni k poslušanju!

O tednu, ki je dodobra zaostril družbeno klimo v Sloveniji, smo se v Petem kolesu pogovarjali s fizikom in lucidnim komentatorjem političnega dogajanja dr. Petrom Gregorčičem. Ob protestih, ki so se dodobra razplamteli, in vrhu Evropske unije na Brdu, smo skušali odgovoriti na vprašanje, ali lahko v današnji slovenski družbi sploh še normalno komuniciramo.

Do katere mere lahko vodje protestnikov označimo za populiste, kako je s spoštovanjem pravil igre na obeh straneh, definicijami osnovnih pojmov svobode ter kako se bo to odrazilo na prihajajočih parlamentarnih volitvah, izveste v tokratni epizodi. Tudi o stavi, ali se lahko stranki antiestablishmenta uspe uvrstiti v parlament.

Vabljeni k poslušanju!

Vir fotografije: prirejeno po Voranc Vogel / Delo

V drugi epizodi druge sezone podcasta Peto kolo smo gostili koordinatorja stranke Levica Luko Mesca. V pogovoru smo odprli kar nekaj tem: od tega, kaj sploh pomeni besedna zveza demokratični socializem in po katerih strankah v tujini se Levica navdihuje, do komentarja aktualnega sklepanja dogovorov znotraj političnega bloka, ki smo ga komentatorji definirali s stavkom: »Povezujemo se zato, da izključujemo.« Prav tako o odgovornosti prevzemanja resorjev in vodenju politike iz druge vrste.

V malo daljšem pogovoru smo govorili tudi o Ahilovih tetivah, bajonetih, srboritostih nekaterih poslancev, ekonomiji ter Slovenski vojski.

Vabljeni k poslušanju!

Vir fotografije: prirejeno po Onaplus / Leon Vidic

Zaradi naraščanja okužb v Sloveniji, najave Danske, da bo sprostila vse ukrepe in najnovejše družbene delitve, ki se je vzpostavila okoli cepljenja, smo komentatorji podcasta Peto kolo sklenili, da v goste povabimo zdravnico in nekdanjo državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje Tino Bregant.

V pogovoru smo se dotaknili vrste tem: od cepljenja otrok, vprašanja zaupanja v znanost, odnosa, ki se je vzpostavil med cepljenimi in necepljenimi, pa vse do krivic, ki se bolnikom dogajajo zaradi že vrsto let nereformiranega zdravstvenega sistema.

Se mora sistem ob vseh razpokah, ki so se pokazale ob epidemiji, res sesuti sam vase, da ga lahko postavimo na novo? »Delamo napako, ker vlagamo v beton, ne pa v ljudi.«

Ob koncu tudi na kratko o udejstvovanju v politiki in optimizmu v boljši jutri, če le stopimo skupaj.

Vabljeni k poslušanju prve epizode nove sezone podcasta Peto kolo!

Vir fotografije: Zdravstveni dom MS

V zadnji predpočitniški epizodi se je cvetu komentatorjev Petega kolesa pridružil mladi aktivni državljan (od skavtov, pa vse do Mladinskega sveta Slovenije) Jaka Matičič. Podrobneje smo obdelali vzroke za uspeh referenduma o vodi in morebitne politične posledice, vse od tekmovanja opozicije, da si prisvoji čim več zaslug, pa do potez koalicije, preko katerih želijo ta rezultat minimizirati. Prav tako o tem, kako so ob referendumu odreagirali mladi in katere lekcije bi lahko uporabile politične stranke ob pripravi na volitve, če bi želele doseči večjo mobilizacijo t. i. generacije Z: »Če si tega sploh želijo, seveda.«

V drugem delu podcasta pa smo govorili o redko slišani temi, in sicer trgu dela – Jaka je namreč zaposlen v enem od podjetjih, ki se ukvarjajo z iskanjem talentov. "Kaj pomenijo nizke stopnje zaposlenosti, ali je res tako težko najti službo, se nam obeta inflacija ter ali smo z ukrepi v protikoronskih ukrepih le odmaknili problem na kasnejše čase," so vprašanja, ki bodo v veliki meri zaznamovala življenja vseh, ki na trg dela šele vstopajo.

Se slišimo ponovno čez mesec dni!

Vabljeni k poslušanju!

V podcastu Peto kolo smo v (po dolgem času) polni zasedbi analizirali slovenski prevzem predsedovanja Svetu Evropske unije.

Bo predsedovanje prineslo le veliko dela, ali predstavlja tudi priložnost ter kako je videti Slovenija iz Bruslja? »Odvisno koga vprašaš, sploh če v računico dodaš politični nivo. Slovenija slovi po tem, da je sposobna delo opraviti dobro. Bruselj pa od nas pričakuje, da bomo čim več postopkov, ki so na agendi, zapeljali čim dlje«

Prav tako o ugotovitvi, da pogosto spregledamo zgodbe, ki imajo dejanski vpliv na vsakodnevno življenje državljanov, kot je potrditev načrta za okrevanje: »Sedaj se raje tudi na evropski ravni ukvarjamo s slovenskimi političnimi temami, ki jih lahko nek mlajši novinar iz Francije razume tudi napačno, saj specifike slovenskega političnega prostora ne pozna.«

Obenem o vlogi pravičnega posrednika med interesi različnih držav članic, reakcijah na provokacije in predvidevanju, da utegne konferenca o prihodnosti Evrope razkriti krizo voditeljstva na evropski ravni.

Vabljeni k poslušanju!

Foto: prirejeno po Ministrstvo za kulturo

V tokratni epizodi Petega kolesa smo gostili dva očeta osamosvojitve, kakor ju poimenuje predsednik Borut Pahor, osamosvojitvenega predsednika vlade Lojzeta Peterleta in notranjega ministra Igorja Bavčarja. Za koga so osamosvajali narod, kaj danes praznujejo in ali osamosvojitev res povezuje narod: »Proces osamosvojitve je ireverzibilen. V političnem boju se nekritično uporablja vse, tudi tisto, kar bi morala biti osnova in to je odnos do lastne državnosti.«

Prav tako o nekritičnosti in očitkih improvizacije: »Ne skrbijo me tisti, ki zanikajo naše prispevke, skrbijo me tisti, ki danes ne vidijo pomena slovenske državnosti za prihodnost slovenskega naroda. Zato ne opravičuje nikogar, da bi izrekel, da je bila vse popolna improvizacija. Prvič, LDS je nekaj dni pred osamosvojitvijo gostila Anteja Markovića in na njihovo vprašanje, zakaj te vlade ne odstavijo, dobila odgovor, da bodo počakali, saj osamosvojitev ne bo uspela. Ni šlo samo za oceno, da gre za improvizacijo, ampak tudi za nekaj, kar je nemogoče. Taka izjava je prej poniglava, kot neka resna analiza. Vojne niso nikoli take, kot pričakuješ. Ne zmaga tisti, ki je najbolje predvidel, kaj se bo zgodilo, ampak tisti, ki je naredil najmanj napak. Glede osamosvojitve velja enako.«

Čeprav se v Sloveniji vedno znajdemo pred skušnjavo, da želimo iz državnega nivoja pregloboko posegati v vse nivoje družbe, imamo pri dveh milijonih enormen potencial: »To je znanje. To je ta prednost, ki nas bo ohranjala v prihodnje. Morali bi se pogovoriti, kako ta potencial osvoboditi. Gremo pa se nojevsko politiko – zakaj imamo venomer noge v pesku?«

Vabljeni k poslušanju!

Foto: Prirejeno po Joco Žnidaršič / hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Pestra tedna političnega dogajanja sta zopet odprla vprašanje, v kolikšni meri je pravo dekla politike. Zatorej smo se v tokratni epizodi Petega kolesa z gostom iz generacije, ki je bila rojena po letu 1991, Andrejem Jermanom, spraševali, kateremu institutu demokracije velja najbolj zaupati. Andrej je ob zatikanju zastavic, zorenju Zorčiča in kozlovskih sodbah v pravni državi za najbolj zaupanja vreden izpostavil referendum.

Ugotovitev nakazuje, da je ugled naših institucij v močni regresiji in da je najbolje zaupati samemu sebi: »Večinoma pride do demokratičnih zdrsov preko postopnega procesa in ne z revolucijami. V Sloveniji smo na polju političnega prišli do obmetavanja, kdo je večja baraba, kar k zaupanju gotovo ne pripomore.«

Po drugi strani gre pri obmetavanju za PR-ovske prijeme: » V tujih medijih je veliko površnosti v smislu senzacionalnosti. Po vseh državah, kjer se je dogodil izvoz afer v tujino, je javno mnenje stopilo za vlado, zato se je dobro vprašati, komu izvoz pravzaprav koristi. Pomembno pa je izpostaviti, da s strani Slovenije nikoli ni bilo rečeno, da se odločitev, ki so bile sprejete v Evropi, ne bo spoštovalo.«

V drugem delu še nekaj misli o gospodarstvu: »Dogajajo se geopolitični premiki, dobili smo novo največjo banko, ki bo madžarska.« Je pa po tezi, da se veliki posli v državi ne zgodijo brez vedenja politike, verjetno bolj smelo iskati povezave tam, kjer lahko prihaja do neposrednega vpliva na javno mnenje: »Na vrhu piramide smo brez vonja in okusa. Politika bo vedno zasledovala svoj interes, tu ni treba biti pretirano naiven.«

Moramo pa se vprašati po cilju: »Je cilj prevzeti sistem ali bi moral biti cilj v krepitvi institucij?« Prav tako o dobrobitih zamenjave političnega predznaka: »Korist te vlade je, da uravnoteži pozicije, ki so bile prej dolgo časa izrazito v rokah nekega drugega omrežja.«

Vabljeni k poslušanju!

Foto: prirejeno po TW Mladi forum SD

Čeprav se je predvolilna bitka že začela in bodo poskusi rušenja vlade vedno prisotni, je verjetnost, da zgodbe o volitvah do poletja še ne bomo videli, precej velika. Vendarle pa je ob množici oddaj z nastopi starih in novih političnih protagonistov, ki bi jih lahko cinično označili za cvet vrhunske politične debate, dobro pogledati v kristalno kroglo: »Je prava pot združevanje ali drobljenje in kakšna bodo nova razmerja po volitvah, ko bo do njih prišlo? Je sploh možno sestaviti operativno vlado s kopico novih strančic?«

Tudi o razlogih, zakaj javnomnenjske ankete izkrivljajo realnost in dejstvu, da posamezna priljubljenost politikov ne odraža nujno priljubljenosti stranke: »Politiki, ki ljudi toliko ne vznemirjajo, načeloma dobro kotirajo na lestvicah. Pri SDS je tako, da jim daš lahko le oceno 1 ali 5. Vmesne poti ni, zato kljub dobremu volilnemu odstotku, izpadajo iz lestvic.«

Prav tako o vladanju v okviru pat pozicij: »Kot je dejal nekdanji predsednik Drnovšek, večino potrebuješ le enkrat, ko začneš vladat.« O sagi okoli zamenjave predsednika državnega zbora pa ugotovitev: »Največji stranki te vlade se verjetno zamenjava ne zdi dovolj pomembna stvar in da morda ne bo naredila vsega, kar bi lahko, da bi drugi stranki zagotovila predsednika državnega zbora.«

Je nekdanji minister Virant ob evalvaciji podal novim obrazom prave nasvete, ko je izpostavil jasne ideološke smernice, lojalnost in poznavanje politične obrti: »To so poudarki, ki bi jih morala vsaka stranka vzeti za svoje.«

Vabljeni k poslušanju!