
Sign up to save your podcasts
Or


Vsestranskost tega gibalnega izražanja, tudi za naše možgane
29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).
"Tako kot plesalko, kot tudi kot nevroznanstvenico me navdušuje vsestranskost plesa. Toliko različnih elementov povezuje! Kreativnost, fizično aktivnost, poslušanje glasbe, izražanje čustev, sodelovanje z drugimi. Ta vsestranskost velja tako za ples kot obliko vadbe, kot tudi za dogajanje v naših možganih med plesom." (dr. Poikonen)
"Možgani so v trenutku, ko naredimo nek gib, v bistvu neaktivni, so pa zelo aktivni ko ta gib načrtujemo. Prav to slednje gibanje poveže s kognitivnim sistemom in oba dela močno sodelujeta. Del možganov, ki nadzoruje zmožnost gibanja, razen hoje, se nahaja v našem čelnem režnju, ki je seveda zadolžen tudi za tako imenovane izvršilne funkcije. S ponavljajočim gibanjem, z vajo, sprožamo kognitivni učinek, to pa zato, ker morata oba sistema sodelovati. Kot sem že poudaril, pride pri načrtovanju gibov do močne aktivnosti celic v omrežjih za motoriko. Gibanje je bolj kognitivno, kot bi si kdo mislil." (prof. Leisman)
By RTVSLO – PrviVsestranskost tega gibalnega izražanja, tudi za naše možgane
29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).
"Tako kot plesalko, kot tudi kot nevroznanstvenico me navdušuje vsestranskost plesa. Toliko različnih elementov povezuje! Kreativnost, fizično aktivnost, poslušanje glasbe, izražanje čustev, sodelovanje z drugimi. Ta vsestranskost velja tako za ples kot obliko vadbe, kot tudi za dogajanje v naših možganih med plesom." (dr. Poikonen)
"Možgani so v trenutku, ko naredimo nek gib, v bistvu neaktivni, so pa zelo aktivni ko ta gib načrtujemo. Prav to slednje gibanje poveže s kognitivnim sistemom in oba dela močno sodelujeta. Del možganov, ki nadzoruje zmožnost gibanja, razen hoje, se nahaja v našem čelnem režnju, ki je seveda zadolžen tudi za tako imenovane izvršilne funkcije. S ponavljajočim gibanjem, z vajo, sprožamo kognitivni učinek, to pa zato, ker morata oba sistema sodelovati. Kot sem že poudaril, pride pri načrtovanju gibov do močne aktivnosti celic v omrežjih za motoriko. Gibanje je bolj kognitivno, kot bi si kdo mislil." (prof. Leisman)

14 Listeners

3 Listeners

11 Listeners

8 Listeners

2 Listeners

0 Listeners

3 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

30 Listeners

9 Listeners

5 Listeners

1 Listeners

9 Listeners

3 Listeners