V Ultrazvoku o Parkinsonovi bolezni – nevrodegenerativnem obolenju, pri katerem propadajo možganske celice, ki proizvajajo dopamin. Zakaj število bolnikov narašča? Kako lahko z rednim gibanjem, kakovostnim spanjem, uravnoteženo prehrano ter socialnimi stiki vplivamo na simptome Parkinsonove bolezni in na zdravje možganov? O preprečevanju in lajšanju Parkinsonove bolezni govorita fizioterapevtka Tina Štrumelj z Nevrološke klinike (UKC Ljubljana) in nevrologinja prof. dr. Elena Moro iz Univerzitetne bolnišnice v Grenoblu (Francija). Oddaja predstavi tudi inovativne pristope rehabilitacije – od boksa do bobnanja.

Mlada zdravnica, ki preučuje neinvaziven pristop k izboljšanju Parkinsonove bolezni TUKAJ

Društvo Trepetlika TUKAJ

Foto: Elena Moro (levo) in Tina Štrumelj (desno)/ Miran Juršič

Ko ledvice slabše delujejo, se spremembe pogosto pokažejo tudi na koži in nohtih. Koža je lahko suha, srbeča, vneta ali mehurjasta, pojavijo pa se lahko tudi značilne spremembe nohtov. V tokratnem Ultrazvoku Iztok Konc in zdravnik Dominik Škrinjar (UKC Maribor) znova o tem, kako lahko spremembe na koži in nohtih razkrijejo kronično ledvično bolezen, kako prepoznamo opozorilne znake in kako lahko bolnikom pomagamo. (Nekoliko spremenjeno smo oddajo prvič predvajali 29.5.2025.)

Foto: Lindsayevi nohti pri kronični ledvični bolezni (opis v oddaji)/ Nickyay/ Wikimedia, cc

V oddaji Ultrazvok predstavljamo zgodbo čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice (Čebelarsko društvo Krka Zagradec), ki je vedel za svojo alergijo na čebelji strup in je imel pri sebi adrenalin – ko pa ga je pičila čebela, ga ni uporabil. Zakaj je v ključnem trenutku odpovedal in ga ni uporabil? Kaj se v telesu zgodi, ko gre za sekunde? Kakšni so znaki in simptomi hude alergije na pike žuželk? Najhujša oblika alergijske reakcije je anafilaksija. Ta se lahko razvije v nekaj minutah! Otekanje obraza in ustnic, dušenje, stiskanje v grlu, koprivnica, slabost. Telo se odzove burno, časa za razmislek skoraj ni.

Semaglutid in nova generacija agonistov GLP-1 so v zadnjih letih premešali pravila igre – od začetkov zdravljenja sladkorne bolezni do revolucije zdravljenja debelosti. Kako delujejo, zakaj so tako učinkoviti in česa o njih še vedno ne vemo? O možnostih, ki se šele odpirajo – od vpliva na različne vrste odvisnosti do raziskav Alzheimerjeve bolezni – med drugim razmišlja tudi prof. dr. Sergej Pirkmajer z Medicinske fakultete v Ljubljani. V Ultrazvoku med drugim izpostavi nekatere znanstvene mejnike, ki so omogočili razvoj nekaterih danes najbolj razširjenih, predpisanih in prodajanih učinkovin.

Foto: Sergej Pirkmajer/ BoBo

Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih.

O Arnoldu Rikliju in njegovi zapuščini v pogovoru v živo z Bleda. Sogovornika: zdravnik mag. Leopold Zonik in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik.

»Našemu AI oziroma umetno-inteligenčnemu radiološkemu asistentu smo že dali ime. No, poigravamo se še z imeni,« pravi prof. dr. Janez Žibert z Zdravstvene fakultete v Ljubljani. S svojo raziskovalno skupino je razvil slovenskega radiološkega asistenta, ki zdravnikom pomaga pri branju slik narejenih z magnetno resonanco.

Umetna inteligenca vse bolj vstopa tudi v medicino in podpira zdravnike pri odkrivanju bolezni in načrtovanju optimalnih terapij. Kako deluje slovenski radiološki asistent za prepoznavanje sprememb na prostati in pljučih? Kje so njegove prednosti in omejitve? Kako bo umetna inteligenca v prihodnje spremenila delo v medicini in zdravstvu? O tem v oddaji Ultrazvok.

Foto: Janez Žibert/ Prvi program

Zakaj so se po cepljenju proti covidu-19 z vektorskimi cepivi, kot sta AstraZeneca in Janssen, pri nekaterih redkih posameznikih pojavili krvni strdki? Ali obstajajo dokazi, da sta mRNK cepivi Pfizer in Moderna vplivali na pogostejše pojavljanje raka ali bolezni srca?

Dve nedavni znanstveni raziskavi prinašata nove odgovore. V oddaji Ultrazvok jih pojasnjuje prof. dr. Nataša Karas Kuželički s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in pobudnica facebook skupine Science Mama's Forum, ki spremlja najnovejšo znanstveno literaturo o cepivih.

V Sloveniji se je proti covidu cepilo več kot 1,2 milijona ljudi. Kaj danes vemo o varnosti cepiv proti covidu-19 in kako razumeti redke zaplete?

Originalna študija o strdkih TUKAJ

Originalna študija o mRNK cepivih TUKAJ

Foto: Slika je simbolična/ BoBo

Strokovnjaki javnega zdravja ocenjujejo, da v Sloveniji živi že več kot 150.000 ljudi s sladkorno boleznijo. Zaskrbljujoč je tudi zadnji podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje; zdravniki leta 2024 okrog 13.000 prebivalkam in prebivalcem na novo postavili diagnozo diabetes in jim predpisali zdravila za začetno zdravljenje. Med njimi prevladujejo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2. Pediater prof. dr. Klemen Dovč s Pediatrične klinike v Ljubljani pa opaža, da se povečuje tudi število otrok s sladkorno boleznijo tipa 1.

V tokratnem Ultrazvoku odpiramo problematiko pediatrične sladkorne bolezni tipa 1. Prav tako nas zanima vloga sodobnih sistemov za avtomatizirano dovajanje inzulina pri obvladovanju bolezni. Ti sicer prinašajo velik napredek, vendar izzivi ostajajo. Odmevna raziskava dr. Dovča namreč kaže, da imata poleg naprednih algoritmov še vedno ključno vlogo poznavanje bolezni in vsakodnevna rutina. Podrobneje v oddaji.

Foto: Klemen Dovč/ Prvi program

Ali se tudi vam kdaj zgodi, da pojeste preveč in kar ne morete nehati? Potem pa sledi vprašanje: Zakaj to počnem? Ali je to vprašanje volje, ali za tem tiči nekaj globljega?

V oddaji Ultrazvok predstavljamo izsledke prve raziskave o prenajedanju oziroma o motnji hranjenja z izgubo nadzora (angleško: binge eating disorder) pri nas. Študijo je vodila psihologinja prof. dr. Maša Černelič Bizjak s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na vzorcu odraslih prebivalk in prebivalcev Slovenije je pokazala, kako razširjeno je hranjenje z izgubo nadzora v naši državi in s katerimi dejavniki je povezano. Zakaj se prenajedamo? Zakaj to pogosto ni povezano z lakoto? Pogovor s strokovnjakinjo odpre tudi naslednje pomembno vprašanje: Ali nam hrana pomaga preživeti notranjo stisko? Kot namreč poudarja dr. Černelič Bizjak, prenajedanje ni le vprašanje hrane ali telesne teže, ampak tudi povezava s čustvi in načini, kako se z njimi spoprijemamo.

Enota za motnje hranjenja TUKAJ

Zdravljenje motenj hranjenja - tosemjaz.net TUKAJ

Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ

Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ

Foto: Slika je simbolična/ Katie'sCameraClicks/ Flickr, cc

Ošpice – ena najbolj nalezljivih bolezni na svetu – se vračajo. O izbruhu poročajo iz Londona v Veliki Britanij in iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike. Po podatkih NIJZ smo v Sloveniji lani – leta 2025 – zabeležili 3 primere ošpic, leta 2024 jih je bilo 17, medtem ko leta 1967 – to je bilo leto pred uvedbo cepljenja proti ošpicam – kar 6.879. Zakaj se ošpice vračajo? Kako nevarne so? Kdo je najbolj ogrožen? Zakaj je ključna precepljenost? O tem v oddaji Ultrazvok pediatrinja in infektologinja Tatjana Mrvič s Kliničnega centra v Ljubljani. Zdravnica pozna primer, ko je otrok zaradi ošpic hudo zbolel sedem let po prvotni okužbi. Kako je to mogoče? Z doktorico Tatjano Mrvič je govoril Iztok Konc.

Foto: Izpuščaj pri ošpicah/ CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain