Naštevamo lahko imena: e-cigareta, vejp, vap, pod, mod, puff, bar, osebni uparjalnik, brezdimni in ogrevani tobačni izdelki … Naštevamo lahko snovi: vlažilci (propilen glikol in/ ali glicerol), rakotvorne snovi (formaldehid, nitrozamini, benzen), težke kovine (nikelj, krom, svinec, aluminij, kadmij, mangan, kositer, baker) … Naštevamo lahko bolezni: astma, bronhitis, emfizem, imunološke pljučnice, rakava obolenja. O škodljivosti tako imenovanih elektronskih cigaret, o zavajanju nikotinske in tobačne industrije ter o primerih iz prakse v Ultrazvoku pulmologinja prof. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik.

Članek na MMC: Po letih zmanjševanja kajenja zadnja leta znova porast, predvsem med mladimi TUKAJ

Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik.

Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok.

Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji.

Originalni članek v reviji Nature TUKAJ

Zdravniki in raziskovalci danes bolj kot pred petimi leti poznajo posledice okužbe, ki pri mnogih vodijo v tako imenovani dolgi covid. Dr. Špela Šalamon je s kolegicami in kolegi pregledala škodo, ki jo covid pusti na človekovem imunskem sistemu: od imunske disfunkcije in ranljivosti za oportunistične okužbe, do pospešenega staranja in nevrokognitivnih motenj. Podatki razkrivajo podobnosti z AIDS-om. Ali je Covid-19 torej »AIDS, ki se prenaša po zraku«, kot je zapisala skupina strokovnjakov? Ali gre v največji meri za provokativno poenostavljanje, novo znanost ali nekaj vmes? Odgovor v Ultrazvoku.

Originalni članek TUKAJ

Podatki kažejo, da je po petih letih pandemije covida neslavno prvo mesto med najbolj pogostimi in smrtonosnimi okužbami ponovno prevzela tuberkuloza. Strokovnjaki ocenjujejo, da za boleznijo, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze, vsako leto zboli približno 10 milijonov ljudi, umre pa milijon in pol. Kam se po številu primerov tuberkuloze uvršča Slovenija? Zakaj v naši državi cepljenje ni več obvezno? Kako je v zadnjih petih letih napredovalo zdravljenje? V Ultrazvoku odgovarja prim. Petra Svetina, vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije s Klinike Golnik. Foto: NIAID, cc

Register tuberkuloze TUKAJ

V zadnjem desetletju je pri zdravljenju revmatoidnega artritisa prišlo do velikega napredka. »Ko sem kot mlad zdravnik in doktorski študent videl pacientko z revmatoidnim artritisom, sem vedel, da že čez leto ali dve ne bo več zmogla svoje službe, da ne hoditi po nakupih, ne po stopnicah. Tudi za svoje otroke ne bo mogla skrbeti. Takrat še ni bilo na voljo učinkovitih načinov zdravljenja! Danes pa je drugače. Večina bolnic in bolnikov z revmatoidnim artritisom lahko normalno opravlja svoje delo, se ukvarja s športom – celo morajo se ukvarjati s športom, ki je zelo koristen pri revmi,« pravi nemški revmatolog prof. dr. Gerd-Rüdiger Burmester. Strokovnjak s Klinike Charite v Berlinu je velik poznavalec revmatoidnega artritisa. O kakovosti njegovega kliničnega in raziskovalnega dela priča podatek, da gre za enega največkrat citiranih evropskih in svetovnih znanstvenikov.

Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska vnetna bolezen, ki se pojavi pri približno enem odstotku ljudi. Podrobneje o sodobnem zdravljenju tega revmatičnega obolenja v oddaji. 

Izraz avtizem je leta 1943 prvi uporabil ameriški psihiater Leo Kanner. Prvi specialist otroške in mladostniške psihiatrije na svetu je s tem terminom v članku z naslovom »Autistic Disturbances of Affective Contact« opisal 11 otrok, pri katerih je ugotovil več podobnih simptomov, značilnih za avtizem. Tudi danes si o avtizmu zastavljamo številna vprašanja. Na nekatera v Ultrazvoku odgovori dr. Lara Leben Novak, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije s Pediatrične klinike v Ljubljani.

Science Mama's Forum o avtizmu in paracetamolu TUKAJ

Nacionalni program MIRA o avtizmu TUKAJ

Zveza za avtizem Slovenije TUKAJ

Kako bi lahko obvladali ali celo pozdravili sladkorno bolezen? S tem vprašanjem se ukvarjajo številni strokovnjaki in znanstveniki po svetu. Med njimi je tudi prof. dr. Andraž Stožer z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru. Zdravnik, predavatelj in raziskovalec optimistično pravi, da je sladkorna bolezen obvladljiva ali celo ozdravljiva. Z raziskovalno skupino, ki jo vodi, se pridružuje tistim strokovnjakom, ki želijo diabetes ustaviti že v trebušni slinavki. Kako dr. Stožer vidi razvoj zdravil za sladkorno bolezen; od inzulina do učinkovitega in popularnega semaglutida? Odgovor v Ultrazvoku.

V Sloveniji je zelo debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ

Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti TUKAJ

Omejeno postenje TUKAJ

Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60 do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Obdobje ali »napad« hitrega utripanja srca lahko traja uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po tednu dni, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja.

Atrijsko fibrilacijo lahko zdravimo z zdravili, v zadnjem obdobju tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo in zdaj s katetrsko ablacijo z elektroporacijo. Gre za prebojno metodo na področju zdravljenja motenj srčnega ritma, predvsem atrijske fibrilacije, so zapisali v UKC Ljubljana. Metoda katetrske ablacije z elektroporacijo je za pacienta varnejša, poseg pa hitrejši. Več v Ultrazvoku s specialistom za bolezni srca in ožilja dr. Matevžem Janom, vodjo programa elektrofiziologije srca na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike naše največje bolnišnice.

Holesterol je na slabem glasu, da zakrivi številne prezgodnje smrti. Ameriški raziskovalci pa so objavili študijo, v kateri pišejo o tako imenovanem »holesterolnem paradoksu«. Njihove številke so namreč pokazale, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili za Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici (UKC Ljubljana) vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja se s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov.

Alergije na arašide so pogoste – med alergijami na hrano so na tretjem mestu; takoj za mlekom in jajci – lahko so tudi zelo hude. Povzročijo namreč anafilaksijo. To je najtežja in najbolj nevarna alergijska reakcija, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Alergija na arašide se razlikuje od alergij na lešnike, mandlje, orehe, indijske in brazilske oreščke, pistacije, makadamije. Arašidi namreč sploh niso oreščki! Zakaj je to pomembno? Za podrobnejšo razlago o tem smo prosili specialistko za alergije in bolezni pljuč asist. dr. Niko Lalek s Klinike na Golniku. Foto: Ivar Leidus, cc