Share Ultrazvok
Share to email
Share to Facebook
Share to X
By RTVSLO – Prvi
The podcast currently has 429 episodes available.
Pri hudi alergijski reakciji nimamo veliko časa – odločilne so sekunde. Prizadeti oteče okoli oči, otečejo mu ustnice, začne ga dušiti in stiskati v grlu, na koži se pojavi koprivnica, krče v trebuhu lahko spremljata driska in bruhanje. Stanje je kritično, saj se v nadaljnjih minutah lahko še zelo poslabša. Najtežjo in najbolj nevarno alergijsko reakcijo imenujemo anafilaksija. V tokratnem Ultrazvoku o prvi pomoči ob anafilaksiji. Tudi o vlogi adrenalina. Z nami je Tea Močnik, magistrica zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije, s Klinike Golnik. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik
Pregled literature pokaže, da polovica odraslih vsaj enkrat na leto občuti glavobol. Strokovnjaki so do zdaj opredelili že 200 različnih vrst glavobolov. Večina – več kot 90 odstotkov – jih je nenevarnih; zgolj nekaj jih ogrozi človekovo življenje. Tema tokratnega Ultrazvoka bodo nevarni glavoboli; izvedeli boste naslednje: Kdaj in kateri glavobol je lahko nevaren? Zakaj s slikanjem glave pri veliki večini glavobolov ne odkrijemo ničesar? Kateri glavobol je najpogostejši? Odgovarja nevrolog Igor Rigler iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Prvi
Dr. Špela Šalamon aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov World Health Network, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. V enem od zadnjih člankov se je skupina lotila vprašanja, kako med akutnim in dolgim covidom pride do poškodbe stene najmanjših žil v organih in tkivih. Dr. Šalamon namreč pravi, da covid v prvi vrsti ni okužba dihal. »Pri covidu je glavno mesto okužbe ožilje. Zato je covid multisistemska bolezen, ki prizadene vse organe v telesu.«
Ali torej lahko težave po prebolelem covidu pripišemo poškodbi žil? Pojasnilo v Ultrazvoku. Dr. Špelo Šalamon je v Leoben v Avstrijo, kjer živi in dela, poklical Iztok Konc. Foto: Š.Š.
Originalni članek TUKAJ
Dolgi covid: Huda utrujenost me povsem paralizira TUKAJ
Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu, možganih ... TUKAJ
Ljudje smo lahko preobčutljivi na različne alergene, vendar pa najtežje reakcije povzročajo hrana, zdravila in strup čebele ali ose. Da bi alergije lahko še hitreje prepoznali in zdravili, si prizadevajo številni zdravniki in raziskovalci. Med njimi je tudi molekularni biolog doc. dr. Matija Rijavec s Klinike Golnik. Skupaj s kolegi, kolegicami, išče odgovor na vprašanje: v kolikšni meri so za alergijo krivi geni. O genetskem ozadju alergij je z dr. Rijavcem ob letošnjem Golniškem simpoziju govoril Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik
Anesteziolog dr. Pavel Michalek iz Splošne univerzitetne bolnišnice v Pragi (VFN Praga) se je specializiral za zdravljenje bolečine. Pravi, da je med bolečinami, ki jih je najtežje obvladovati, kronična bolečina v medenici, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok. »Med 60 in 70 odstotkov bolečinskih stanj v medenici – torej kronične medenične bolečine – je povezanih z vnetjem ali draženjem tako imenovanega pudendalnega živca. Ta oživčuje mišice medeničnega dna, spolovilo in zadnjik. Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjače in skozi mišice poteka vse do presredka.«
Glede na vrsto težav lahko zdravniki pacientkam in pacientom ponudijo več možnosti zdravljenja kronične medenične bolečine. Študije in izkušnje kažejo, da pogosto pomaga že fizioterapija. Zdravniki pa se z bolečino lahko spopadejo še s pomočjo kirurškega posega ali z vstavitvijo posebnih nevrostimulativnih elektrod. Podrobneje o metodi, ki so jo za zdravljenje kronične medenične bolečine razvili in izpopolnili v Pragi, pa s prof. dr. Pavlom Michalkom v Ultrazvoku. Foto: VFN Praga
Gastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš (NIJZ, MF Ljubljana, Rogaška Slatina) si prizadeva, da bi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Prav njo namreč lahko povežemo s kroničnim gastritisom in z nastankom razjed na želodcu ali dvanajstniku. Bakterijo Helicobacter pylori lahko okrivimo za številne primere raka na želodcu. Zato v Zdravstvenem domu Maribor in v Zdravstvenem domu Ljubljana vabijo vse, ki so stari med 30 in 34 let na testiranje na Helicoacter pylori. V Sloveniji je namreč okuženih kar približno 25 odstotkov ljudi, vendar mnogi za okužbo sploh ne vejo. Foto: CDC/Dr. Patricia Fields, Dr. Collette Fitzgerald (PHIL #5715), 2004/ PublicDomain
Testiranje v ZD Maribor (EUROHELICAN) TUKAJ
Testiranje v ZD Ljubljana (TOGAS) TUKAJ
Lakota je fiziološka potreba. Je občutek, ki ga čuti telo, ko mora zaužiti hrano. Želja po določeni hrani, tudi brez občutka lakote, je apetit ali tek. Čustvena lakota – tudi čustveno prenajedanje – pa je hitra, nenadna in močna sila. Napade nas, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki Pomeni, da jemo zato, da bi zadovoljili svoje čustvene potrebe in ne zato, da bi napolnili želodec in bili siti. Čustvena lakota je lahko simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje v Ultrazvoku s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič. Foto: Pixabay, cc
Povezava do programov pomoči TUKAJ
Zveza ILCO Slovenija TUKAJ
Priročnik Učimo vas živeti s stomo TUKAJ
Strokovnjaki ocenjujejo, da se s humanim papiloma virusom enkrat okuži skoraj vsak; pravijo, da mu je tako rekoč nemogoče uiti. Celo najbolj zadržani ocenjujejo, da je z njim okuženih najmanj 80 odstotkov ljudi. Vse to so dejstva o humanem papiloma virusu – znanem pod kratico HPV. Dejstvo pa je tudi, in to podkrepljeno s podatki, da se proti humanemu papiloma virusu lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. To je v Sloveniji od začetka letošnjega leta brezplačno za vse mlade do 26. leta starosti.
Več pa v Ultrazvoku. Sogovornika sta kirurg doc. dr. Boštjan Mlakar (Zdrav splet) in ginekologinja doc. dr. Nina Jančar (Ginekološka klinika UKC Ljubljana), ki vsak v svoji ambulanti pomagata pacientkam in pacientom z bradavicami na zadnjiku in spolovilu ter s predrakavimi in rakavimi spremembami v grlu, na penisu in materničnem vratu. Za vse našteto je namreč krivec prav humani papiloma virus.
Pogovor z nemškim profesorjem Haraldom zur Hausnom (1936 - 2023), ki je prvi dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom ter za svoje odkritje leta 2008 prejel Nobelovo nagrado za medicino TUKAJ
Projekt PERCH - Partnerstvo za preprečevanje HPV: TUKAJ
Foto: M.H.B. Catroxo and A.M.C.R.P.F. Martins/ Flickr, cc
The podcast currently has 429 episodes available.
16 Listeners
9 Listeners
9 Listeners
0 Listeners
2 Listeners
2 Listeners
7 Listeners
0 Listeners
28 Listeners
10 Listeners
5 Listeners
6 Listeners
3 Listeners
4 Listeners
2 Listeners