
Sign up to save your podcasts
Or


»Ko sem bil star 16 let, sem zbolel za hudo obliko psoriaze,« pravi Jan Koren iz Polzele. Po dvajsetih letih življenja z boleznijo mu zdravljenje s sodobnimi biološkimi zdravili zdaj prinaša veliko olajšanje. Spremembe na koži so izginile, težave zaradi artritisa pa so skoraj nezaznavne.
Luskavica ali psoriaza je kronična, imunsko pogojena vnetna bolezen, ki najpogosteje prizadene kožo, lahko pa tudi nohte in sklepe. Ni nalezljiva. V zadnjih dveh desetletjih so sodobna zdravila močno izboljšala možnosti zdravljenja – pri dobri polovici bolnikov in bolnic lahko kožne spremembe povsem izginejo. Kako bolezen doživljajo bolniki, kako jo prepoznavajo družinski zdravniki in kakšne možnosti zdravljenja ponuja sodobna medicina? O tem v oddaji Ultrazvok z Janom Korenom, predsednikom Društva psoriatikov in drugih kožnih bolezni Slovenije, z družinskim zdravnikom Remom Maričem iz ZD Ivančna Gorica in specialistom dermatovenerologije prof. dr. Tomažem Lundrom iz UKC Ljubljana.
Paliativna oskrba je namenjena lajšanju težav in ohranjanju čim boljše kakovosti življenja ljudi z neozdravljivo boleznijo. Njen del je tudi paliativna sedacija, s katero lahko v določenih okoliščinah zdravstveno osebje lajša neobvladljive simptome in trpljenje. Kdaj pride v poštev, kako poteka in kakšne etične dileme odpira? O paliativni oskrbi in paliativni sedaciji v Ultrazvoku spregovorita zdravnici in strokovnjakinji nevrologinja asist. dr. Nataša Milivojevič (UKC Ljubljana) in onkologinja asist. dr. Nena Golob (Onkološki inštitut).
Foto: Slika je simbolična. Zdravilo za paliativno sedacijo lahko bolnik prejme v obliki podkožne injekcije ali neposredno v žilo. Če je potrebna daljša sedacija, zdravilo pogosto dovajajo neprekinjeno s posebno črpalko. Odmerek prilagajajo odzivu bolnika in stopnji sedacije, ki je potrebna za lajšanje trpljenja. /Pixabay
Vsak tumor je drugačen, zato se tudi pacienti na enako zdravljenje ne odzivajo enako. Italijanska imunologinja in raziskovalka prof. dr. Elisa Oricchio (EPF Lozana, Švica) s svojo skupino razvija pristop, s katerim v laboratoriju na vzorcih tumorskega tkiva preizkušajo različne vrste imunoterapije in iščejo najprimernejše zdravljenje za posameznega pacienta. Kako lahko takšne analize pomagajo pri izbiri terapije? Kaj vse vpliva na rast in razvoj tumorja? In zakaj moramo raka razumeti kot kompleksen ekosistem, ne le kot bolezen genetskih sprememb? O prihodnosti personaliziranega zdravljenja raka in izzivih, ki ostajajo, v Ultrazvoku.
Foto: Elisa Oricchio na NIB-u v Ljubljani/ Prvi
Personalizirano mRNK-cepivo proti malignemu melanomu v kombinaciji z imunoterapijo obeta pomemben napredek pri zdravljenju ene najnevarnejših oblik kožnega raka. Študije so pokazale zmanjšanje tveganja za ponovitev bolezni in za smrtni izid. Kako cepivo deluje, kaj točno razkrivajo rezultati kliničnih raziskav in kdaj bo novo cepivo dobilo dovoljenje za uporabo? V Ultrazvoku pojasnjuje prof. dr. Janja Ocvirk, specialistka internistične onkologije in strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana.
Foto: Slika je simbolična/ MMC
Kako modra svetloba s telefonskih, računalniških in televizijskih zaslonov vpliva na naš spanec? V Ultrazvoku smo poiskali odgovor na vprašanje poslušalca, ki pogosto naleti na opozorila o modri svetlobi, čeprav sam in njegovi bližnji s tem nikoli niso imeli težav. Z zdravnico asist. Kristino Ziherl s Klinike Golnik smo raziskali, kaj vse vpliva na kakovost spanja, kako si lahko pomagamo, ko zvečer ne moremo zaspati, ter kakšno vlogo imata pri tem melatonin in uspavala. In še: ali lahko izgubljene ure spanja zares nadoknadimo?
Foto: Slika je simbolična/ Pixabay
Ameriška agencija za zdravila (FDA) je avgusta odobrila novo cepivo mRNK proti gripi. Kaj prinaša nova tehnologija, ki smo jo dodobra spoznali med pandemijo covida-19? V čem se razlikuje od klasičnih cepiv? Ali bo omogočila hitrejši razvoj cepiv in boljšo zaščito pred različnimi sevi virusa gripe? V Ultrazvoku o novostih, prednostih in omejitvah tehnologije mRNK govorita imunologinja prof. dr. Andreja Nataša Kopitar z Medicinske fakultete v Ljubljani in specialistka javnega zdravja Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ. Pa tudi o tem, kdaj se bomo proti gripi lahko cepili v letošnji sezoni in komu cepljenje še posebej priporočajo.
Spremljanje gripe, koronavirusne bolezni in drugih akutnih okužb dihal (NIJZ) TUKAJ.
Študija družbe Moderna TUKAJ
Foto: Slika je simbolična/ BoBo
Kašljamo vsi – strokovnjaki ocenjujejo, da v vsakem trenutku na svetu kašlja 830 milijonov ljudi. Kašelj je najpogostejši razlog za obisk zdravnika, saj spremlja številne bolezni, ne le pljučnih. Toda kdaj je kašelj zgolj neprijeten spremljevalec prehlada in kdaj znak, da se v telesu dogaja nekaj hujšega? Specializant pnevmologije Andraž Jug s Klinike Golnik v Ultrazvoku pojasnjuje, kdaj moramo biti na kašelj pozorni, zakaj zdravniki praviloma ne zdravijo kašlja, ampak njegov vzrok in na kakšen način lahko kašelj lajšamo doma.
Foto: Andraž Jug/ Mirjana M. Pintar; Klinika Golnik
Premalo se gibamo in preveč sedimo. Toda koliko gibanja naše telo zares potrebuje? In kako pomembno je pri preprečevanju bolezni srca in ožilja? V Ultrazvoku o tem, kako nam fizioterapija pomaga še preden zbolimo in kako pomembna je ob bolezni ali poškodbi, ki omejita naše gibanje. Z nami sta fizioterapevta iz Združenja fizioterapevtov Slovenije Janez Špoljar (URI Soča) in doc. dr. Tine Kovačič (CUDV Dobrna in Alma Mater Europaea).
Foto: levo Tine Kovačič, desno Janez Špoljar v vhodni avli paviljona Vrtnica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča v Ljubljani/ Prvi
Želodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB; okrajšavo za gastroezofagealno refluksno bolezen, za katero po ocenah strokovnjakov trpi že 20 odstotkov Američanov.
Več v Ultrazvoku z zdravnico gastroenterologinjo Marijo Žnidaršič iz Splošne bolnišnice v Celju.
Oddaja Ultrazvok o gastroskopiji TUKAJ
Foto: Slika je simbolična/ Pixabay
Preležanina se lahko začne zelo hitro in skoraj neopazno – z rdečino na koži izpostavljenega dela telesa. Če pritisk traja predolgo, lahko nastane boleča in težko zaceljiva rana. Kako jo preprečiti in na kaj morajo biti pozorni zdravstveni delavci, svojci in vsi, ki skrbijo za nepokretnega človeka? Pomembni so primerno ležišče, redno spreminjanje položaja bolnika ali starejše osebe, skrb za kožo in tudi ustrezna prehrana.
O preprečevanju in zdravljenju poškodb zaradi pritiska s strokovnjakoma iz Kliničnega centra v Ljubljani: z enterostomalno terapevtko Anito Jelar in kirurgom travmatologom prof. dr. Igorjem Frangežem.
Video: Vloga prehrane pri preventivi poškodbe zaradi pritiska in pri celjenju ran TUKAJ
Video: Vloga spremembe položajev pacienta pri preprečevanju poškodb zaradi pritiska TUKAJ
Foto: Zajem zaslona UKC Ljubljana
From the publisher's feed

3 Listeners

11 Listeners

3 Listeners

4 Listeners

4 Listeners

5 Listeners

1 Listeners

3 Listeners

1 Listeners

1 Listeners

2 Listeners

1 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

0 Listeners