
Sign up to save your podcasts
Or


Kaj vse moraš znati in vedeti, da postaneš najboljši na svetu v poznavanju anatomije človeškega telesa? To dobro vedo Kaja Berk Skok, Žiga Pogačar in Vid Vincenc Boc, z ljubljanske Medicinske fakultete. Letošnjega avgusta so se v Estoniji udeležili olimpijade iz anatomije. Pomerili so se z najboljšimi ekipami iz 14 držav, pri tem pa pokazali precej več kot le dobro poznavanje človeškega telesa in pomnjenje latinskih imen mišic, živcev in žil. O teoriji, o šestih urah praktičnih nalog, o anatomskih preparatih, mikroskopiranju, laparoskopiji in o nenavadnih nalogah bodo povedali v Ultrazvoku. Pa tudi o tem, kako se anatomijo sploh naučiš tako dobro, da lahko svoje znanje pokažeš pred strogo komisijo in pod tekmovalnim pritiskom.
Foto: Zmagovalci anatomske olimpijade v Estoniji: Žiga Pogačar, Kaja Berk Skok, mentor Luka Pušnik in Vid Vincenc Boc/ Luka Pušnik, UL MF
Davica v Italiji, ošpice v ZDA, malarija v Nemčiji in virus Zahodnega Nila na Hrvaškem. V nekaterih primerih so bolezni terjale tudi življenja. Zakaj se pojavljajo tam, kjer jih ne pričakujemo, in kaj imajo pri tem cepljenje, potovanja in nenazadnje vse bolj ugodni pogoji za širjenje komarjev? O štirih boleznih, ki so letos znova opozorile nase, z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana).
Foto: Mateja Logar/ Prvi
Rak prostate je v Sloveniji najpogostejši rak pri moških. Kako hitro moški s sumom na to bolezen in s težavami z žlezo prostato pridejo od družinskega zdravnika do napotnice za specialista urologa? Dobra novica: zelo hitro – mnogi še isti dan, ko pridejo na pregled, največ pa četrti dan od pregleda. Ta podatek je v doktorski raziskavi preverila asist. dr. Mateja Kokalj Kokot, specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Pregledala je več kot 1400 kartotek moških, pri katerih so odkrili raka prostate. Kaj je pokazala raziskava? Kako poteka zgodnja obravnava moških s sumom na raka prostate v slovenskih ambulantah družinske medicine? Zakaj se sogovornica zavzema za uvedbo organiziranega presejalnega programa za raka prostate?
Doktorska naloga TUKAJ
Projekt preventivnega presejanja za raka prostate - projekt PRO - PETER TUKAJ
Foto: Dr. Mateja Kokalj Kokot v svoji ambulanti v ZD Grosuplje/ Prvi
Vsi vemo: zdravilo praviloma vzamemo z vodo. A koliko vode je dovolj? In ali veste, da je po zaužitju nekaterih tablet ali kapsul bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Zakaj je pomembno, da zdravilo vzamemo z vodo in ne s kavo, s čajem, z mlekom ali s sokom in tudi ne z gazirano pijačo? Zakaj moramo biti pozorni na zdravila – kot so na primer diuretiki – ki vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu? Kaj pa v resnici pomeni navodilo, da moramo zdravilo zaužiti na tešče? V Ultrazvoku o podrobnostih jemanja zdravil, ki jih pogosto spregledamo, svetuje mag. Darja Potočnik Benčič, magistra farmacije, ki predseduje Lekarniški zbornici Slovenije.
Foto: Slika je simbolična/ Pixabay
Po ugrizu klopa lahko človeka prizadene visoka vročina, močan glavobol, mrzlica in huda utrujenost; testi za najpogostejši klopni bolezni – boreliozo in klopni meningoencefalitis (tretja humana granulocitna anaplazmoza je zelo redka) – pa so negativni. Slovenski raziskovalki, infektologinja dr. Petra Bogovič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana) in mikrobiologinja doc. dr. Miša Korva (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete), sta s sodelavci odkrili, da je vzrok te vročinske bolezni lahko tudi bakterija Spiroplasma ixodetis. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so kot prvi na svetu razvili tudi PCR-test, s katerim lahko bakterijo dokažejo v krvi. Kaj vemo o tej doslej slabo poznani okužbi in kako pomembno je, da zdravniku povemo, da nas je ugriznil klop?
Članek TUKAJ
Oddaja: Klop, ki sproži alergijo na rdeče meso TUKAJ
Foto: Fotografija je simbolična, prikazuje pa najbolj razširjenega klopa v Sloveniji - gozdnega klopa/ Pixabay
Kar polovica ljubljanskih predšolskih otrok ima zobno gnilobo. To kaže raziskava zobozdravnice dr. Lenke Likar Ostrc, ki je pregledala zobe več kot 1500 otrok, starih od tri do šest let. Podatki so zaskrbljujoči tudi zato, ker je Slovenija po razširjenosti kariesa pri najmlajših slabša od številnih evropskih držav.
Zakaj so mlečni zobje veliko pomembnejši, kot si marsikdo misli? Kje delamo največ napak pri skrbi za otroške zobe? In kako lahko starši preprečijo, da bi se prvi zobje »pokvarili« že v predšolskem obdobju? Gostja Ultrazvoka je specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva asist. dr. Lenka Likar Ostrc z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Študija TUKAJ
Fotografija je simbolična/ Pixabay
Fizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omogoča, da v Izoli v procese okrevanja lahko vključujejo nove tehnologije; na primer očala za navidezno resničnost, prilagojene računalniške igrice. Rehabilitacijo in vadbo pa spremlja umetna inteligenca. Prva evalvacija je pokazala številne prednosti in dobre rezultate. O tem, katere, pa v oddaji Ultrazvok. (Gre za ponovitev in posodobitev oddaje iz 2. 7. 2025.)
Foto: Bojan Rojc in Nataša vatovec v aktivni sobi./ Prvi
»Sem večna optimistka. Tolikšen napredek, kot smo ga videli na področju zdravljenja pljučnega raka, je dobra popotnica za naprej. Dosegli smo izvrstne rezultate!« pravi onkologinja doc. dr. Urška Janžič s Klinike Golnik. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka je skupaj s sodelavkami in sodelavci pripravila Poročilo bolnišničnega registra tumorjev prsnega koša Klinike Golnik za leta 2010 – 2025. Na Kliniki Golnik namreč že od leta 2010 deluje prvi in za zdaj edini bolnišnični register bolnikov s pljučnim rakom v Sloveniji. Podatki kažejo, da na Golniku odkrijejo in obravnavajo približno 40 odstotkov vseh slovenskih bolnic in bolnikov s to boleznijo, da je povprečna starost ob postavitvi diagnoze 67 let in da je kar 88 odstotkov obolelih nekdanjih ali aktivnih kadilcev.
Poročilo pa prinaša tudi spodbudno sporočilo. Razvoj sodobnega zdravljenja – od kemoterapije do tarčnih zdravil in imunoterapije – je v zadnjih letih pomembno izboljšal kakovost življenja bolnikov in bolnic ter podaljšal njihovo preživetje. Eden najbolj zgovornih podatkov je, da se je verjetnost preživetja obolelih z metastatskim nedrobnoceličnim rakom pljuč brez molekularnih označevalcev od leta 2010 do leta 2025 povečala skoraj štirikrat.
Poročilo TUKAJ
Foto:
doc. dr.Urška Janžič, dr. med., specialistka internistične onkologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik/ Klinika Golnik
Generalizirana anksiozna motnja sodi med najpogostejše duševne motnje, vendar pogosto ostane dolgo neprepoznana, saj njeni simptomi nastajajo postopoma in jih ljudje velikokrat pripisujejo stresu ali napornemu življenjskemu obdobju. V oddaji Ultrazvok pojasnjujemo, kako prepoznati značilne znake generalizirane anksiozne motnje, kakšni so vzroki za njen nastanek in katere možnosti zdravljenja so danes na voljo.
S psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem predstavljamo tudi zgodbo 30-letne pacientke, ki je poiskala strokovno pomoč in po večletnem zdravljenju postopoma znova našla ravnovesje. Ob tem opozarjamo tudi na pomen zgodnjega prepoznavanja težav ter zmanjševanja stigme, ki še vedno spremlja duševne motnje.
Daljši pogovor s psihiatrinjo TUKAJ
Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ
Psihiatrična bolnišnica Begunje TUKAJ
Foto: Tina Šubic Metlikovič/ Osebni arhiv Tine Šubic Metlikovič
»Zelo sem srečen, da nam je uspelo!« pove dermatovenerolog prof. dr. Aleksandar L. Krunić ob predstavitvi nove metode zdravljenja najpogostejših rakov kože na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Poseg, ki ima številne prednosti, so doslej izvajali le v petih evropskih državah, Slovenija je zdaj šesta.
Gre za izjemno natančno operacijo, ki omogoča odstranitev kožnega tumorja – predvsem bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma – ob čim večjem ohranjanju zdravega tkiva. »Uspešnost te metode je kar 99,6-odstotna,« poudari prof. Krunić. »To pomeni, da ima bolnik s primarnim bazalnoceličnim karcinomom tako rekoč stoodstotno verjetnost ozdravitve.«
Več v Ultrazvoku. Sodelujejo: prof. dr. Aleksandar L. Krunić, asist. Violeta Hosta in prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Foto: Pregled vzorcev kože v histopatolškem laboratoriju. Desno v ospredju je Violeta Hosta, desno v ozadju je Aleksandar L. Krunić/ UKC Ljubljana
From the publisher's feed

3 Listeners

11 Listeners

3 Listeners

4 Listeners

4 Listeners

5 Listeners

1 Listeners

3 Listeners

1 Listeners

1 Listeners

2 Listeners

1 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

0 Listeners