Migrena (Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni) TUKAJ

Virologinja Monika Jevšnik Virant je raziskovalka in predavateljica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njeno področje so respiratorni virusi. Za doktorsko nalogo je še pred epidemijo novega koronavirusa preučevala značilnosti okužb s humanimi koronavirusi pri otrocih. Pravi, da ni nenavadno, da se človek okuži z več različnimi povzročitelji okužb dihal hkrati. Dodaja, da so virus SARS-CoV2, ki povzroča covid, respiratorni sincicijski virus, kratko RSV, in virus gripe najbolj znani respiratorni virusi; še zdaleč pa niso najbolj pogosti. Poznamo namreč kar 18 različnih respiratornih virusov iz 7. družin. Več v Ultrazvoku. Z asist. dr. Moniko Jevšnik Virant se je srečal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ NIAID

Spremljanje gripe (NIJZ) TUKAJ

RSV (NIJZ) TUKAJ

Kako ukrepati, če zbolimo? (NIJZ) TUKAJ

Magistrska naloga TUKAJ

Angleška verzija v reviji Frontiers in Physiology TUKAJ 

Čeprav se jutranje temperature spustijo pod ničlo, pa najvišje dnevne še vedno presežejo tudi 10 stopinj Celzija. V pričakovanju prave zime smo za Ultrazvok v Kliniki na Golniku govorili z dr. Petrom Kopačem in ga vprašali, kako hladen in suh zrak vpliva na ljudi, ki imajo težave z dihanjem. Še zlasti na tiste z astmo. Odgovor v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Ali ste vedeli, da je ena najbolj pomembnih raziskav, ki dokazuje, da kajenje povzroča pljučnega raka, trajala petdeset let, v njej pa je sodelovalo več kot 34.000 ljudi – in to zdravnic in zdravnikov? Študijo bo v Ultrazvoku opisala onkologinja doc. dr. Martina Vrankar z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja si prizadeva, da bi tudi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. Opozarja, da bolezen še vedno prevečkrat odkrijemo v poznem stadiju, ko jo je težje zdraviti. Foto: Pixabay, cc

Švicarski program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka: Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

Za Ultrazvok smo šli po sledi poročil, da slovenski pediatri letos zaznavajo več primerov atipičnih pljučnic pri otrocih in mladostnikih. Podatek smo preverili pri pediatrinji Alenki Stepišnik, ki vodi Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice v Izoli. Ker so okužbe dihal najpogostejše bolezensko stanje otrok in ker lahko pri otroku povzročijo dihalno stisko, je strokovnjakinja med pogovorom opozorila še na okužbo z respiratornim sincicijskim virusom, na prepoznavanje znakov in simptomov oteženega dihanja ter na problematiko tujkov v dihalnih poteh.

Foto: Elektronska mikrografija virionov človeškega respiratornega sincicijskega virusa (RSV; obarvani modro) in označenih s protitelesi anti-RSV F protein/ zlato (obarvani rumeno), ki se izločajo s površine človeških pljučnih epitelijskih celic A549. NIAID/ Wiki, cc

Povzročiteljice atipičnih pljučnic - mikoplazma, legionela, šigela TUKAJ, TUKAJ

Nujna stanja v pediatriji ZD Ljubljana TUKAJ

Kakšen naj bo zdrav način življenja za dobro delovanje trebušne slinavke? »Odgovor je v zmernosti,« poudarja gastroenterolog asist. dr. Darko Siuka iz Kliničnega centra v Ljubljani. V tokratnem Ultrazvoku bomo govorili o akutnem vnetju trebušne slinavke – o akutnem pankreatitisu. Zanj je značilna huda in nenadna bolečina okoli popka, zaradi katere prizadeti prvo pomoč običajno poišče na urgenci. Slovenski zdravniki letno obravnavajo okoli 1.000 pacientov z akutnim pankreatitisom. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi