Ultrazvok

»Vem, da je v takem trenutku to težko, ampak sprehod je dobra rešitev za slabo počutje zaradi mačka po prekrokani noči,« svetuje diplomirana dietetičarka Katja Simić. Slabo počutje z glavobolom in slabostjo je značilna posledica alkoholnega mačka. Na izbiro imamo več orožij: nekateri prisegajo na krepko govejo ali kokošjo juho, drugi stavijo na vodo in tableto proti glavobolu, tretji rečejo: klin se s klinom zbija. Kaj pa svetuje Katja Simič? In kaj pravi znanost? Foto: ds-foto-si/ osebni arhiv Katje Simić

Prejemnica nagrade za življenjsko delo, ustanovna članica društva Trepetlika, prva »parkinsonska« medicinska sestra v Sloveniji – vse to je diplomirana medicinska sestra Lidija Ocepek. Že 48 let je zvesta bolnicam in bolnikom, sodelavcem in sodelavkam v ljubljanskem Kliničnem centru. Svojo poklicno pot je začela na anesteziji, zaključila pa jo bo na nevrologiji. Gospa Ocepek navdušuje s svojo strokovnostjo, prijaznostjo, s pogumom, vedrino in toplino. Z oddajo Ultrazvok vas vabimo v njeno družbo. Foto: Lidija Ocepek/ Iztok Konc - Prvi program

»Najprej bi opozoril, da je zamenjava kolenskega sklepa velik kirurški poseg,« pravi ortopedski kirurg prof. dr. Rami Madanat, ki dela v zasebni bolnišnici v Helsinkih. Doda, da je pacientu to pred operacijo treba povedati. »Okrevanje je dolgotrajno – običajno traja več mesecev. Rehabilitacija je bolj zahtevna kot po zamenjavi kolka. Šele po letu dni pacient začne pozabljati, da je imel zamenjavo kolena. Kirurg mora začeti razmišljati o razlogu za bolečino, kadar ta ni v normalnih mejah. Najprej mora izključiti možnost, da gre za običajno pooperativno bolečino. Šele nato pacienta napoti na rentgensko slikanje in v laboratorij.« Dr. Madanat se pošali, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu. Podoben pristop kot dr. Rami Madanat ima tudi slovenski ortopedski kirurg Jakob Merkač iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.

Analgetiki so primerni za akutno bolečino, pri kronični bolečini pa ne primejo več. »Zato paciente in pacientke spodbujamo, naj po analgetikih posegajo čim manj,« pojasnjuje asist. dr. Zala Kuret, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča) v Ljubljani vodi Ambulanto za kronično bolečino. Kakšno pa je potem zdravljenje kronične bolečine? Katera zdravila zdravniki vseeno lahko predpišejo? Kaj jo povzroči? Kdaj akutna bolečina preide v kronično in kdaj ta naprej v fibromialgijo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Po evropskih podatkih, ki veljajo tudi za Slovenijo, vsak peti odrasli Evropejec živi s srednje do hudo izraženo kronično bolečino, ki resno posega v njegovo življenje.

Bolnišnice zapirajo vrata obiskovalcem, šole združujejo prazne razrede, zdravstveni domovi in bolnišnice večajo svoje ekipe. Vse to kaže, da je sezona prehladnih obolenj in gripe tu. Z nami je seveda še vedno tudi covid, ki je postal naš »zvesti spremljevalec«. Po različicah alfa, beta, gama, delta in omikron, je zdaj med nami Frankenstein. Zakaj Frankenstein? Kateri so najpogostejši znaki in simptomi okužbe z njim? Ali ga hitri testi zaznajo? V Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar iz NLZOH. In zakaj se pogovor o novem koronavirusu in covidu nadaljuje s pogovorom o gripi?

Med nami verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju izkusil katero od ortopedskih težav. Pogoste so bolečine v velikih sklepih; kot so rame in kolena, pa seveda kolki in gležnji. Pogoste so tudi bolečine v hrbtenici. Ugotavljanju vzroka bolečin v sklepih, kosteh, kitah in mišicah je namenjen ortopedski pregled. Bolečine se namreč lahko pojavijo pri gibanju ali v mirovanju, lahko so posledica obrabe oziroma artroze, vnetja, poškodbe ali bolezni. Kakšno pa je zdravljenje?

Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa. Med domače in tuje ortopedske kirurge, fizioterapevte, fiziatre, strokovnjake in strokovnjakinje različnih strok, med predavatelje in slušatelje se je v avli in predavalnicah hotela Bernardin pomešal tudi Iztok Konc in posnel več pogovorov. Podrobneje v Ultrazvoku. Sodelujejo: doc. dr. Neža Majdič, dr. Vesna Levašič, ortoped Radoslav Marčan in ekonomist Vado Keranović (vsi iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra). Fotografija je simbolična.

Ortopedska bolnišnica Valdoltra TUKAJ

Register endoprotetike Slovenije TUKAJ

V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za KOPB kajenje, svoje lahko prispevajo tudi onesnažen zrak, genetika in virusne okužbe. Za eno od oblik obolenja so razvili sodobno biološko zdravilo. Tudi o tej novosti podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je ob robu letošnjega Golniškega simpozija o KOPB govoril s specialistko pulmologije asist. mag. Ireno Šarc s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik

»Bolnik, ki ne jé, še zlasti bolnik, ki mu ne dovolimo jesti, ima slabši izid zdravljenja,« opozarja slovenska strokovnjakinja za klinično prehrano prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek. Zato mora biti bolnik deležen ustrezne prehranske podpore ali ustrezne prehranske terapije. Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Ni »zdravila«, ki bi za toliko zmanjšalo smrtnost, kot ustrezna klinična prehrana,« doda dr. Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja je ob letošnji iniciativi Nutritional day (pobudi Prehranske vizite) gostja oddaje Ultrazvok.

Spletna stran iniciative TUKAJ

Naštevamo lahko imena: e-cigareta, vejp, vap, pod, mod, puff, bar, osebni uparjalnik, brezdimni in ogrevani tobačni izdelki … Naštevamo lahko snovi: vlažilci (propilen glikol in/ ali glicerol), rakotvorne snovi (formaldehid, nitrozamini, benzen), težke kovine (nikelj, krom, svinec, aluminij, kadmij, mangan, kositer, baker) … Naštevamo lahko bolezni: astma, bronhitis, emfizem, imunološke pljučnice, rakava obolenja. O škodljivosti tako imenovanih elektronskih cigaret, o zavajanju nikotinske in tobačne industrije ter o primerih iz prakse v Ultrazvoku pulmologinja prof. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik.

Članek na MMC: Po letih zmanjševanja kajenja zadnja leta znova porast, predvsem med mladimi TUKAJ

Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik.

Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok.

Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji.

Originalni članek v reviji Nature TUKAJ