Ultrazvok

Univerza v Ljubljani je letošnjega junija že tretjič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky* za najbolj odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je tokrat prejel dr. Matej Perovnik. Zdravnik z Nevrološke klinike v Ljubljani preučuje, kako bi s slikanjem možganov in možganskih omrežij lahko hitreje prepoznali upad kognitivnih funkcij in začetek demence. V doktoratu dr. Perovnika se velikokrat pojavi kratica FDG PET/CT. Kaj ta kratica pomeni? In še več o odkritjih raziskovalne skupine v tokratnem Ultrazvoku.

*Dr. Ana Mayer Kansky je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na katerikoli od slovenskih univerz. S tem je prehitela tudi vse moške kolege. Še več; dr. Kansky je bila dvainsedemdeseta ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorica znanosti.

Doktorsko delo TUKAJ

Objava v ediciji revije Nature TUKAJ

Študije kažejo na pomembne razlike v delovanju imunskega sistema pri moških in ženskah. »Znano je, da ženske bolje prenesejo različne okužbe, kar se je potrdilo tudi med epidemijo novega koronavirusa – takrat je več moških zbolelo za težjo obliko covida, večkrat so potrebovali zdravljenje na intenzivnem oddelku, več moških je zaradi covida umrlo. V primeru avtoimunskih bolezni so razlike med moškimi ženskami še večje; vendar v škodo žensk. Ko gre za avtoimunske bolezni, so namreč te pri ženskah kar štirikrat pogostejše. Lupus na primer je pri ženskah celo 10-krat pogostejši kot pri moških,« pojasnjuje sogovornik tokratnega Ultrazvoka z Univerze v Uppsali prof. dr. Nils Landegren.

Dr. Landegren s kolegicami in kolegi preučuje, zakaj se ženske soočajo z večjim tveganjem za avtoimunske bolezni kot moški. Pri tem so zelo uspešni; pohvalijo se lahko z odmevno objavo v znanstveni reviji Nature. Ugotovili so, da ima na različen odgovor imunskega sistema velik vpliv hormon testosteron. Podrobneje v Ultrazvoku, v katerem bo njihove izsledke osvetlila še prof. dr. Iva Hafner Bratkovič z ljubljanskega Kemijskega inštituta. Slovensko imunologinjo, predavateljico in raziskovalko študije švedskih kolegov navdušujejo.

Originalna študija v reviji Nature TUKAJ

»Novi koronavirus napade stene malih žilic – kapilar. Prav pred kratkim je izšla raziskava s slikami kapilar na bazi nohta zdravega človeka, neokuženega z novim koronavirusom, okuženega brez simptomov in bolnika z dolgim covidom. Pri okuženih vidimo, da so kapilare poškodovane, da jih je manj, nekatere so zamašene z mikro strdki, druge so razširjene in večkrat zakrvavijo. Poškodbe so na mikroskopskem nivoju, ki jih s klasičnimi medicinskimi napravami velikokrat ne odkrijemo,« razlaga zdravnica Špela Šalamon.

Doktorica znanosti, ki v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem dela kot specialistka nuklearne medicine, aktivno sodeluje v neodvisni skupnosti strokovnjakov in aktivistov z imenom World Health Network. Skupina si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida.

Intelekta: Prekletstvo dolgega covida TUKAJ

Daljši pogovor z dr. Šalamon TUKAJ

Med najpomembnejše stebre človekovega zdravja uvrščamo imunski sistem organizma. Pri mnogih vrstah, tudi pri človeku, lahko imunski sistem razdelimo na dve podzvrsti, in sicer na prirojen in pridobljen imunski sistem. Prirojen imunski sistem deluje kot čuvaj ravnovesja v telesu. Eden od teh »čuvajev« je beljakovina z imenom NLRP3, ki sta jo preučevali mlada raziskovalka Elvira Boršić in njena mentorica imunologinja dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta v Ljubljani.

Sogovornici tokratnega Ultrazvoka sta v sodelovanju s kolegicami in kolegi v uspešni in odmevni študiji pokazali, kako lahko NLRP 3 prepreči vnetni odziv na tujek v telesu. In ker je NLRP 3 vključen v številne bolezni, odpira razumevanje njegovega delovanja nove možnosti za razvoj terapij, ki bi lahko v prihodnje pripomogle k bolj učinkovitemu zdravljenju ali celo preprečevanju številnih bolezni. Foto: KI 

Avtorji študije, objavljene v reviji Nature Communications, so Elvira Boršić, Taja Železnik Ramuta, Sara Orehek, Mateja Erdani Kreft, Matthias Geyer, Roman Jerala in Iva Hafner Bratkovič. Več TUKAJ

Fizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omogoča, da v Izoli v procese okrevanja lahko vključujejo nove tehnologije; na primer očala za navidezno resničnost, prilagojene računalniške igrice. Rehabilitacijo in vadbo pa spremlja umetna inteligenca. Prva evalvacija je pokazala številne prednosti in dobre rezultate. O tem, katere, pa v oddaji. 

Naprave in sodobno tehnologijo so v Izoli pridobili v okviru programa Interreg Italija-Slovenija v sklopu projekta X-BRAIN.net. Ta je vreden približno 750.000 evrov; od tega je 600.000 evrov prispevek Evropske unije.   

Ortopedski kirurg doc. dr. Matevž Topolovec iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra pravi, da ima bolj ali manj hudo skoliozo približno 3 odstotke populacije. Zdravljenje obsega prilagojene fizioterapevtske vaje in uporabo steznika, v nekaterih primerih pa tudi operacijo. Kirurški poseg je zahteven in traja več ur; običajno ves dan. Več pa v Ultrazvoku.

O operaciji gležnja v Valdoltri TUKAJ

Foto: Ortopedska bolnišnica valdoltra/ Matevž Topolovec

Strokovnjaki opozarjajo, da ima prekomerno izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju škodljive učinke na kožo, da oslabi imunski sistem in poškoduje oči. Slednje so v središču tokratnega Ultrazvoka. Kako naj poleti zaščitimo svoj vid in oči, svetuje specialistka za bolezni oči dr. Alenka Lavrič Groznik z Očesne klinike UKC v Ljubljani. Oftalmologinja opozarja, da za vsak očesni melanom ne smemo kriviti le ultravijoličnih žarkov.

Nasveti dermatologinje o zaščiti pred sončnimi žarki TUKAJ

Radioembolizacija je posebna in učinkovita metoda za odstranjevanje rakavega tkiva. Prim. prof. dr. Martin-Michael Uggowitzer vodi Inštitut za radiologijo in nuklearno medicino v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem. Pravi, da so lani s postopkom radioembolizacije zdravili 15 bolnic in bolnikov s turskimi tvorbami v jetrih. Pričakuje, da bo letos ta številka še višja. Tovrstno terapijo v Avstriji ob Leobnu izvajajo še trije ali štirje medicinski centri, v Sloveniji pa ljubljanski Klinični center. Tako kot v Avstriji stroške radioembolizacije tudi v Sloveniji krije zdravstvena zavarovalnica. Podrobneje v Ultrazvoku.