Ultrazvok

Velenjčan Blaž Oder na Švedskem sodeluje v raziskovalni skupini, ki preučuje, kako razlike ali spremembe v človekovem genskem materialu vplivajo na potek in zdravljenje kronične limfocitne levkemije (KLL). To je najpogostejša vrsta krvnega raka pri odraslih. Bolezen običajno napreduje zelo počasi; strokovnjaki ocenjujejo, da polovica bolnikov ne bo nikoli potrebovala zdravljenja.

Raziskovalna skupina, pri kateri sodeluje gost Ultrazvoka molekularni biolog Blaž Oder, je pri svojem delu uspešna. Izsledke njihovih raziskav lahko zasledimo v uglednih znanstvenih revijah.

Informacije o Blažu Odru TUKAJ

Informacije o raziskovalni skupini TUKAJ

Informacije o KLL TUKAJ

Ultrazvok o levkemiji s prof. Campom iz Barcelone TUKAJ

»Ko k meni na pregled pride pacient z boleznijo ledvic, si glede na njegov izgled ustvarim mnenje o njegovi starosti,« pravi nefrolog Andrej Škoberne. »Ko pa v dokumentaciji pogledam letnico njegovega rojstva, sem pogosto presenečen. Pacient je na pogled videti deset ali dvajset let starejši.«

Dr. Andrej Škoberne zdravi bolnice, bolnike z boleznimi ledvic v ljubljanskem Kliničnem centru. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen – kratko KLB. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Zdravljenje je bolj uspešno, če kronično ledvično bolezen odkrijemo in zdravimo čim prej.

Kogar pa medicina zanima podrobneje, še ta podatek: študije so pokazale, da se pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo telomere kromosomov (krajni deli kromosomov) krajšajo hitreje; kar je nedvoumen znak staranja.

Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D

Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. Ljudem največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija.

Za oddajo Ultrazvok je Iztok Konc doc. dr. Živo Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, vprašal, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib (PONOVITEV).

Spletno mesto prehrana.si

Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice.

V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odraslih: v Celju, Domžalah, Kočevju, Kopru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, v Posavju, na Ptuju, v Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tolminu, v Trbovljah in Velenju.

Centri za duševno zdravje odraslih TUKAJ

Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov TUKAJ

Program MIRA zadusevnozdravje.si

Ali ste vedeli, da so za učinkovito delovanje vitamina D potrebne zdrave ledvice? »Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D,« pravi specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Kaj se v ledvicah dogaja z vitaminom D? Odgovor izveste v oddaji Ultrazvok.

Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen s kratico KLB. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo po svetu oboleva že več kot 800 milijonov ljudi. Predvidevajo, da bo do leta 2040 že peti najpogostejši razlog za smrt. V Sloveniji naj bi kronično ledvično bolezen imelo med 10 in 15 odstotki prebivalcev. To pa morate vedeti, da je za zgodnje prepoznavanje kronične ledvične bolezni nujna in pomembna preiskava na prisotnost beljakovin v seču. Tudi o tem v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Želodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB; okrajšavo za gastroezofagealno refluksno bolezen, za katero po ocenah strokovnjakov trpi že 20 odstotkov Američanov.

Več v Ultrazvoku z zdravnico gastroenterologinjo Marijo Žnidaršič iz Splošne bolnišnice v Celju.

Oddaja Ultrazvok o gastroskopiji TUKAJ

Zdravnica Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja in vodja programa ZORA, ki ga vodi Onkološki inštitut, za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. S kolegicami in kolegi so se lotili raziskave, kako cepljenje deklic proti HPV vpliva na spremembe materničnega vratu. Njihova analiza je izšla v ugledni znanstveni reviji Lancet Regional health Europe. Študija je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele.

Podrobneje v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja doc. dr. Urško Ivanuš in analitikom Tinetom Jermanom. Vir fotografije je knjižica, ki sta jo ob 20 obletnici Državnega programa ZORA soizdala Program ZORA in Onkološki inštitut

Študija v Lancetu* TUKAJ

Oddaja Ultrazvok o HPV TUKAJ

Migrena (Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni) TUKAJ

Virologinja Monika Jevšnik Virant je raziskovalka in predavateljica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njeno področje so respiratorni virusi. Za doktorsko nalogo je še pred epidemijo novega koronavirusa preučevala značilnosti okužb s humanimi koronavirusi pri otrocih. Pravi, da ni nenavadno, da se človek okuži z več različnimi povzročitelji okužb dihal hkrati. Dodaja, da so virus SARS-CoV2, ki povzroča covid, respiratorni sincicijski virus, kratko RSV, in virus gripe najbolj znani respiratorni virusi; še zdaleč pa niso najbolj pogosti. Poznamo namreč kar 18 različnih respiratornih virusov iz 7. družin. Več v Ultrazvoku. Z asist. dr. Moniko Jevšnik Virant se je srečal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ NIAID

Spremljanje gripe (NIJZ) TUKAJ

RSV (NIJZ) TUKAJ

Kako ukrepati, če zbolimo? (NIJZ) TUKAJ