Ultrazvok

Dr. Špela Šalamon aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov World Health Network, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. V enem od zadnjih člankov se je skupina lotila vprašanja, kako med akutnim in dolgim covidom pride do poškodbe stene najmanjših žil v organih in tkivih. Dr. Šalamon namreč pravi, da covid v prvi vrsti ni okužba dihal. »Pri covidu je glavno mesto okužbe ožilje. Zato je covid multisistemska bolezen, ki prizadene vse organe v telesu.«

Ali torej lahko težave po prebolelem covidu pripišemo poškodbi žil? Pojasnilo v Ultrazvoku. Dr. Špelo Šalamon je v Leoben v Avstrijo, kjer živi in dela, poklical Iztok Konc. Foto: Š.Š.

Originalni članek TUKAJ

Dolgi covid: Huda utrujenost me povsem paralizira TUKAJ

Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu, možganih ... TUKAJ 

Ljudje smo lahko preobčutljivi na različne alergene, vendar pa najtežje reakcije povzročajo hrana, zdravila in strup čebele ali ose. Da bi alergije lahko še hitreje prepoznali in zdravili, si prizadevajo številni zdravniki in raziskovalci. Med njimi je tudi molekularni biolog doc. dr. Matija Rijavec s Klinike Golnik. Skupaj s kolegi, kolegicami, išče odgovor na vprašanje: v kolikšni meri so za alergijo krivi geni. O genetskem ozadju alergij je z dr. Rijavcem ob letošnjem Golniškem simpoziju govoril Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Anesteziolog dr. Pavel Michalek iz Splošne univerzitetne bolnišnice v Pragi (VFN Praga) se je specializiral za zdravljenje bolečine. Pravi, da je med bolečinami, ki jih je najtežje obvladovati, kronična bolečina v medenici, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok. »Med 60 in 70 odstotkov bolečinskih stanj v medenici – torej kronične medenične bolečine – je povezanih z vnetjem ali draženjem tako imenovanega pudendalnega živca. Ta oživčuje mišice medeničnega dna, spolovilo in zadnjik. Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjače in skozi mišice poteka vse do presredka.«

Glede na vrsto težav lahko zdravniki pacientkam in pacientom ponudijo več možnosti zdravljenja kronične medenične bolečine. Študije in izkušnje kažejo, da pogosto pomaga že fizioterapija. Zdravniki pa se z bolečino lahko spopadejo še s pomočjo kirurškega posega ali z vstavitvijo posebnih nevrostimulativnih elektrod. Podrobneje o metodi, ki so jo za zdravljenje kronične medenične bolečine razvili in izpopolnili v Pragi, pa s prof. dr. Pavlom Michalkom v Ultrazvoku. Foto: VFN Praga

Gastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš (NIJZ, MF Ljubljana, Rogaška Slatina) si prizadeva, da bi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Prav njo namreč lahko povežemo s kroničnim gastritisom in z nastankom razjed na želodcu ali dvanajstniku. Bakterijo Helicobacter pylori lahko okrivimo za številne primere raka na želodcu. Zato v Zdravstvenem domu Maribor in v Zdravstvenem domu Ljubljana vabijo vse, ki so stari med 30 in 34 let na testiranje na Helicoacter pylori. V Sloveniji je namreč okuženih kar približno 25 odstotkov ljudi, vendar mnogi za okužbo sploh ne vejo. Foto: CDC/Dr. Patricia Fields, Dr. Collette Fitzgerald (PHIL #5715), 2004/ PublicDomain

Testiranje v ZD Maribor (EUROHELICAN) TUKAJ

Testiranje v ZD Ljubljana (TOGAS) TUKAJ

Lakota je fiziološka potreba. Je občutek, ki ga čuti telo, ko mora zaužiti hrano. Želja po določeni hrani, tudi brez občutka lakote, je apetit ali tek. Čustvena lakota – tudi čustveno prenajedanje – pa je hitra, nenadna in močna sila. Napade nas, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki Pomeni, da jemo zato, da bi zadovoljili svoje čustvene potrebe in ne zato, da bi napolnili želodec in bili siti. Čustvena lakota je lahko simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje v Ultrazvoku s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič. Foto: Pixabay, cc

Povezava do programov pomoči TUKAJ

Zveza ILCO Slovenija TUKAJ

Priročnik Učimo vas živeti s stomo TUKAJ

Strokovnjaki ocenjujejo, da se s humanim papiloma virusom enkrat okuži skoraj vsak; pravijo, da mu je tako rekoč nemogoče uiti. Celo najbolj zadržani ocenjujejo, da je z njim okuženih najmanj 80 odstotkov ljudi. Vse to so dejstva o humanem papiloma virusu – znanem pod kratico HPV. Dejstvo pa je tudi, in to podkrepljeno s podatki, da se proti humanemu papiloma virusu lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. To je v Sloveniji od začetka letošnjega leta brezplačno za vse mlade do 26. leta starosti.

Več pa v Ultrazvoku. Sogovornika sta kirurg doc. dr. Boštjan Mlakar (Zdrav splet) in ginekologinja doc. dr. Nina Jančar (Ginekološka klinika UKC Ljubljana), ki vsak v svoji ambulanti pomagata pacientkam in pacientom z bradavicami na zadnjiku in spolovilu ter s predrakavimi in rakavimi spremembami v grlu, na penisu in materničnem vratu. Za vse našteto je namreč krivec prav humani papiloma virus.

Pogovor z nemškim profesorjem Haraldom zur Hausnom (1936 - 2023), ki je prvi dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom ter za svoje odkritje leta 2008 prejel Nobelovo nagrado za medicino TUKAJ  

Projekt PERCH - Partnerstvo za preprečevanje HPV: TUKAJ

Foto: M.H.B. Catroxo and A.M.C.R.P.F. Martins/ Flickr, cc

Profesor psihologije na ameriški Univerzi Yale Stanley Milgram je leta 1963 izvedel enega najbolj znanih socialno-psiholoških eksperimentov vseh časov. Opravil je poskus, v katerem se je osredotočil na konflikt med posameznikovo poslušnostjo avtoriteti in osebno vestjo. Kaj prevaga – prvo ali drugo? Kdo ali kaj nas lahko prepriča, da ravnamo v nasprotju s svojimi lastnimi moralnimi normami in vestjo?

Ko so ljudje po drugi svetovni vojni izvedeli za koncentracijska taborišča in druga nacistična grozodejstva, za holokavst, so bili osupli. Kako je možno, da so pri zločinih in okrutnih dejanjih sodelovali tudi številni povsem običajni ljudje? Milgramu ta moralni konflikt ni dal miru: »V moji stroki, socialni psihologiji, je sicer že obstajalo nekaj študij, za katere se je zdelo, da dajejo odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da so običajni ljudje, ki so bili sicer v svojem vsakdanjem življenju prijazni in spodobni, ravnali tako brezčutno, nečloveško, brez kakršnihkoli zavor. Problem, ki sem ga želel preučiti, je bil nekoliko drugačen; šel je še dlje: izpostavil je vprašanje avtoritete. Pod kakšnimi pogoji posameznik uboga avtoriteto, čeprav mu ta zaukaže, naj stori dejanja, ki so v nasprotju s posameznikovim moralnimi normami in vestjo? To sem želel raziskati na univerzi Yale.«

Kaj je Stanley Milgram ugotovil? Kakšen je rezultat njegovega najbolj znanega eksperimenta, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil psiholog prof. dr. Bojan Musil z Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru. Foto: Milgramova električna "škatla" za proženje elektrošokov/ Isabelle/ Flickr, cc

Zimbardov oziroma Stanfordski zaporniški eksperiment. Ta pa je nakazal, kako hitro lahko pade meja med dobrim in zlim. TUKAJ

Tropske bolezni v Sloveniji nas nič več ne presenečajo. Do konca avgusta so pri nas potrdili že en primer Zike, štiri primere malarije, sedemnajst denge in tri primere vročice Zahodnega Nila. Letošnji primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila kljub temu izstopajo. Tokrat so se oboleli z virusom okužili znotraj Slovenije; nihče od njih ni bil v tujini. Preseneča tudi, da se je pri vseh treh okužba zapletla do te mere, da so potrebovali zdravljenje v UKC Maribor. Za več informacij in pojasnil smo v Celje poklicali prim. doc. dr. Alenko Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Foto: Samec komarja Culex (v ospredju/spodaj desno) in transmisijska elektronska mikrografija, ki prikazuje delce virusa Zahodnega Nila (obarvani rumeno) v okuženi celici. NIAID/ Flickr, cc