Ultrazvok

Letos poročil o kužnih boleznih ni in ni konca. Po primerih oslovskega kašlja in ošpic v začetku leta, po klopnem meningoencefalitisu spomladi, se je s poletjem pojavila zajčja mrzlica, zdaj pa nas je presenetila tuberkuloza. Tukaj pa je še novi koronavirus. Že v začetku avgusta so nekatere bolnišnice zaradi povečanega števila okužb z novim koronavirusom prepovedale obiske. Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da okužbe z novim koronavirusom ne gre podcenjevati. Več v Ultrazvoku z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar. Z njo je govoril Iztok Konc.

V puberteti se pri skoraj vsakem človeku pojavijo akne. Pri večini spontano izginejo do tridesetega leta starosti, pri nekaterih, med njimi je več žensk, pa kar vztrajajo in vztrajajo. Ljudje zmotno mislijo, da akne niso bolezen, pravi mladi zdravnik Dominik Škrinjar. V oddaji Ultrazvok bo svetoval o negi in zdravljenju aknaste kože. Z Dominikom Škrinjarjem, dr. med., se je srečal Iztok Konc.

»Če ob tla vržemo žogico skokico, se bo odbila nazaj. Kaj pa se bo zgodilo, če vržemo jajce? Razbilo se bo.« Na tak način je psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos v Ultrazvoku slikovito opisala psihično odpornost oziroma psihično rezilientnost. To je sposobnost vsakega izmed nas, da se spopade s stresnimi situacijami. Psihična rezilientnost je notranja moč, ki nam v najbolj težkih življenjskih preizkušnjah pomaga ohranjati duševno ravnotežje in življenjski optimizem. V čem je skrivnost tistih, ki so psihično najbolj čvrsti? V čem je njihova moč? Odgovor v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Več psiholoških vsebin:

Strah pred ponovitvijo bolezni TUKAJ

Ali se znate postaviti zase? TUKAJ

Eksperiment, ki je pokazal, kako hitro pade meja med dobrim in zlim TUKAJ

Visoke temperature in žgoči sončni žarki so za naše telo velik izziv. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških. Več pa v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku Kliničnega centra dobil Iztok Konc.

Zdravljenje krčnih žil TUKAJ

Gospa iz Ljubljane, stara 50 let, po navodilih zdravnika že leto dni uporablja zdravilo semaglutid. Učinkovino so razvili za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar je veliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da lahko z njo uspešno zdravimo tudi debelost.

Petdesetletna Ljubljančanka je povedala: »Že več let sem se odločala, da se bom spravila v red in bom shujšala. Bila sem pretežka, slabo sem se počutila, manj sem bila fizično sposobna. Imela sem tudi povišan holesterol in maščobe v krvi, moj pritisk je bil previsok; le sladkor je bil v redu. Na preventivnem pregledu so mi svetovali, naj shujšam. Za ukrepanje sem se odločila, ko sem izvedela za Ozempic. Po pregledu v samoplačniški ambulanti sva z zdravnikom, ta je potrdil, da sem do zdravila upravičena, pripravila načrt. Začela sem z zdravljenjem in tako rekoč od danes na jutri so se pokazali prvi pozitivni učinki.« 

Kaj pa o semaglutidu pravi stroka? Kaj pravita medicina in farmacija? V Ultrazvoku sodelujejo: diabetolog doc. dr. Mitja Krajnc (Oddelek za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor), kardiolog asist. Marko Gričar (Splošna bolnišnica Novo mesto) in farmacevt prof. dr. Lovro Žiberna (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Vir in več informacij: oddaja Intelekta TUKAJ

Opis: »Kirurški robotski sistem »da Vinci« je sestavljen iz konzole in robota. Kirurg sedi med posegom pred konzolo in z njo vodi robotske roke, na katere so pritrjeni kirurški instrumenti. Z njimi robot zareže v bolnikovo tkivo.«

Za slovenskimi kirurgi je že več kot 4.000 operativnih posegov, ki so jih izvedli s pomočjo robota. Od tega so jih 3.000 izvedli v Splošni bolnišnici Celje, 1.000 pa v Kliničnem centru Ljubljana. Po zahtevnih uroloških operacijah in po kompleksnih posegih v trebušni votlini so se letos v Ljubljani lotili še operacij na področju ginekologije.

O prednostih robotske kirurgije smo govorili z ginekologinjo dr. Mijo Blaganje, abdominalnim kirurgom dr. Janom Groskom in urologom Juretom Bizjakom (vsi UKC Ljubljana). Pripravil Iztok Konc.

Kirurški robot je v UKC Ljubljana v pogonu dan in noč TUKAJ

Med atipične bakterije, ki smo jih vzeli pod lupo današnjega Ultrazvoka, uvrščamo legionelo, ki povzroča atipično legionarsko pljučnico. Z njo imajo največkrat težave v bolnišnicah, domovih za starejše in drugih nastanitvenih objektih. Pred dobrim mesecem so o okužbah z legionelo poročali iz zagrebškega Kliničnega centra; trije primeri so se končali s smrtnim izidom. Televizija Slovenija pa je letošnjega marca poročala, da so okužbo z legionelo potrdili pri devetih oskrbovancih štirih ljubljanskih domov za starejše in centra za usposabljanje, delo in varstvo.

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni,« pravi biologinja prof. dr. Darja Keše, ki vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Atipične bakterije - klamidija TUKAJ

Legioneloza (NIJZ) - vprašanja in odgovori TUKAJ

Predavateljica in raziskovalka prof. dr. Darja Keše vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami, ki deluje v okviru Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Delo v laboratoriju jo vsakodnevno opomni, zakaj morajo biti strokovnjaki pri analizi bakterij pazljivi in zelo natančni. Zakaj pa so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, pa je dr. Keše pojasnila za Ultrazvok. Del odgovora tiči v podatku, da med atipične bakterije uvrščamo klamidijo, mikoplazmo in legionelo, ki povzročajo pljučnice in spolne bolezni. Poslušajte oddajo, ki jo je pripravil Iztok Konc. Tokrat podrobneje o klamidiji. Foto: Darja Keše

Poročilo raziskovalnega oddelka medijske hiše The Economist je pokazalo, da Slovenija med desetimi državami Srednje Evrope in Baltika izstopa po odlični dostopnosti zdravil za zdravljenje diseminiranega plazmocitoma. Analiza je razkrila tudi dobro sodelovanje med vsemi, ki so pri nas vključeni v skrb za bolnice in bolnike; pohvalimo se lahko tudi z ustreznim programom celostne rehabilitacije. Pregled stanja pa je razkril tudi nekatere šibke točke in številne izzive, s katerimi se mora spopasti tako Slovenija kot tudi druge države v regiji.

Diseminirani plazmocitom je drugi najpogostejši krvni rak. Inovativne oblike zdravljenja so v zadnjih dvajsetih letih podaljšale preživetje bolnikov za trikrat. Več v Ultrazvoku. Sodelujejo: Gerard Dunleavy (The Economist Impact), Kristina Modic (Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo) in hematologa dr. Matjaž Sever in dr. Samo Zver (UKC Ljubljana). Pripravil Iztok Konc. Foto: Nephron, WikimediaCommons, cc

Sporočilo: Slovenski zdravniki so prvi na svetu dokazali, da nov pristop zdravljenja težkih srčnih bolnikov bistveno zmanjša nastanek motenj srčnega ritma in posledično je manjše tudi število hospitalizacij.
Bolniki: V veliki večini starejši moški s hkratnim srčnim popuščanjem in brazgotino po prebolelem srčnem infarktu.

Ideja: Kardiolog doc. dr. David Žižek iz Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana.

Odmev iz tujine: »Prav gotovo gre za enega največjih dosežkov letošnjega leta na našem področju.«

Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

David Žižek o srčnem popuščanju TUKAJ