Ultrazvok

Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili in testirali cepljenje z uporabo posebnih filmov, ki se jih, kot nekakšen obliž, prilepi na notranjo stran lične sluznice. Rezultate študije so objavili v znanstveni reviji Journal of Controlled Release; prvopodpisana pod članek sta mlada raziskovalca Hana Esih in Klemen Mezgec. Po besedah sogovornikov je predvsem pri boleznih dihal, kot je na primer covid, zaželena velika obrambna moč sluznice zgornjih dihal in ust. Podrobneje v oddaji.

Po podatki Svetovne zdravstvene organizacije se ljudje lahko cepimo proti petindvajsetim boleznim – med zadnjimi sta malarija in covid. Proti šestnajstim okužbam pa raziskovalci cepiva še razvijajo. Pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

Originalni članek TUKAJ

24. aprila letos je v Mehiki umrl 59-letni moški, pri katerem so dokazali okužbo z virusom ptičje gripe H5N2. Svetovna zdravstvena organizacija je prejšnji teden potrdila, da gre za prvi tovrstni smrtni primer; ta podtip ptičje gripe namreč še nikoli prej ni bil ugotovljen pri človeku. Kako in kje se je moški okužil, še ni znano. Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Univerzitetni bolnišnici v Brisbane-u v Avstraliji, pomirja in zagotavlja, da nismo na pragu nove pandemije. Podrobneje v Ultrazvoku. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji na osnovi podatkov in poročil iz Mehike pravijo, da večjega tveganja in nevarnosti za splošno populacijo ni. Odzvale so se tudi mehiške oblasti, ki pa smrt moškega pripisujejo boleznim, za katerimi je umrli bolehal. Foto: Andrej Trampuž

Sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije TUKAJ

Strah pred ponovitvijo bolezni je pogost in lahko spremlja bolnike ter bolnice z različnimi kroničnimi in rakavimi obolenji. Klinična psihologinja mag. Andreja Škufca Smrdel z Oddelka za psihoonkologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da je njihove paciente pogosto strah, da se bo bolezen vrnila in da naslednje zdravljenje ne bi bilo več uspešno. Strah jih je, kaj bo, ko bodo najučinkovitejše terapije izčrpane. Prav tako jih skrbi, kako bo bolezen vplivala na njihove družinske člane in bližnje; še posebej, kadar so otroci še nepreskrbljeni in kadar so v družini ranljivi starejši člani.

»Strahovi so različni in med sabo se lahko prepletejo.« Več o strahu pred ponovitvijo bolezni je Andreja Škufca Smrdel povedala v oddaji Ultrazvok. Med drugim je pojasnila tudi, kako nevaren je lahko že sam strah pred strahom. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto:Europa Donna Slovenija/ zajem zaslona

Vedno več je znanega tudi o tem, kako vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja. Kaj o tem pravi stroka, bo v oddaji Ultrazvok razložila biologinja prof. dr. Daša Zupančič, ki uči in raziskuje na Inštitutu za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani. Sogovornica je urotelijske celice sluznice sečnega mehurja preučevala za svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo. S sodelavko, prav tako biologinjo, dr. Lariso Tratnjek je napisala članek za Zdravniški vestnik z naslovom Terapevtski potencial vitamina A, retinoidov in karotenoidov za preprečevanje in zdravljenje raka sečnega mehurja. O njunih ugotovitvah v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, WikipediaCommons, cc

Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ

Inštitut za biologijo celice MF Ljubljana: FB, Linkedin, Insta

Na Prvem spremljamo podatke o številu obolelih za oslovskim kašljem v Sloveniji. V samo desetih majskih dneh – od 10. do 20. maja – so na NIJZju zabeležili 123 novih primerov. Za primerjavo: to je toliko, kot lani v celem letu. Skupno je tako od začetka leta 2024 za oslovskim kašljem zbolelo že 1287 oseb (do 20. 5. 2024). 983 jih je bilo v skupini otrok in mladostnikov do 20. leta starosti, od tega 38 dojenčkov. Zakaj nas te številke lahko skrbijo in zakaj oslovski kašelj ni navaden prehlad, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim je govoril Iztok Konc.

Oslovski kašelj (NIJZ) TUKAJ

Stanje v Sloveniji TUKAJ

Bili smo veseli kljukic, ki smo jih v zadnjih letih že naredili pri obravnavi bolnic in bolnikov z rakom dojk, pravi gostja tokratnega Ultrazvoka Tanja Španić. Doktorica znanosti in predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna je sodelovala pri nastanku dokumenta, s katerim je mednarodna skupina strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni medicinski reviji Lancet orisala trenutno stanje na področju obravnave bolnic in bolnikov z rakom dojk ter predlagala nekaj usmeritev za naprej. Ključne poudarke in izzive tega poročila dr. Španić predstavlja v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay

Europa Donna Slovenija TUKAJ

Pregledni članek v reviji Lancet (izšel je 15.4.2024) TUKAJ

Program DORA je brezplačni preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. Deluje že petnajst let – v tem času so opravili že 950.000 pregledov; samo lani 114.000.  Ženske lahko mamografijo opravijo v enem od devetnajstih centrov, razpršenih po celi Sloveniji. TUKAJ

Človek od štiridesetega leta dalje pospešeno izgublja svojo mišično maso. Še več: upada tudi moč mišic, vedno bolj omejena je njihova funkcija. Staranje mišic preučuje gost tokratnega Ultrazvoka patofiziolog prof. dr. Sergej Pirkmajer. Kako na staranje mišic vplivajo hormoni? Ali in kako je sarkopenija povezana s sladkorno boleznijo? Z debelostjo in vnetjem? Kaj se s staranjem zgodi z matičnimi celicami v mišičnih vlaknih?

Nadaljujemo temo o starostni sarkopeniji – to je izguba mišične mase, moči in funkcije zaradi staranja. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: skeletno mišična vlakna/ Rollroboter/ WikiMedia, cc

Prvi del: Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu TUKAJ

Znanost danes ve, da imajo skeletne mišice v telesu pomembnejšo vlogo, kot smo mislili. Odgovorne so za gibanje, vplivajo na presnovo ogljikovih hidratov in kalija, mišice delujejo kot endokrini organ in so največje skladišče proteinov v telesu. Raziskovalec in predavatelj prof. dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani preučuje starostno sarkopenijo. Zanima ga, kako po štiridesetem letu starosti poteka izguba mišične mase, moči in funkcije. Izpostavlja, da prevladujejo trije procesi; na najmanj enega pa, žal, ne moremo vplivati. Na katerega? Izveste v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: El Bingle/ Flickr, cc 

Dr. Špela Šalamon dela v Leobnu v Avstriji. Aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov iz vsega sveta, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. Dr. Šalamon pravi, da so podatki znani: za posledicami covida zdaj v veliki večini trpijo tisti, pri katerih je okužba z novim koronavirusom potekala v blagi obliki. Težave, ki jim jih povzroča dolgi covid, so številne in zelo različne. Po besedah sogovornice Ultrazvoka tudi zaradi receptorjev ACE2, s pomočjo katerih novi koronavirus vdre v celice.

V današnji oddaji nadaljujemo temo prejšnje – to je dolgi covid. Za dodatno razlago se je Iztok Konc ob dr. Špeli Šalamon obrnil še na dr. Bojano Beović. Vabljeni k poslušanju. Foto: Špela Šalamon

Ultrazvok 1. del - Dolgi covid: "Huda utrujenost me povsem paralizira." TUKAJ

Spletna stran zdravnice Špele Šalamon (v angleščini) TUKAJ

World Health Network TUKAJ

Zapisi Bojana Ambrožiča - blog TUKAJ 

Bojanu Ambrožiču iz Ljubnega je dolgi covid življenje obrnil na glavo. Znanstvenik in aktivni športnik je glede svojega zdravja precej črnogled. Pravi, da je zanj najhujša huda utrujenost, ki ga popolnoma paralizira. Tisti sotrpini z dolgim covidom, ki so preboleli raka, pravijo, da je utrujenost celo hujša od posledic kemoterapije. Pogosti so še glavoboli, močne bolečine v mišicah, težave z vidom, srcem, prebavili. Dolgi covid človeka tudi psihično izmuči. Več v Ultrazvoku z Bojanom Ambrožičem in zdravnico Špelo Šalamon. Z obema je govoril Iztok Konc. Podatki kažejo, da kar od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom, poroča o zdravstvenih težavah, ki jih lahko pripišemo dolgemu covidu. Fotografija je simbolična/ Pixabay, cc

Zapisi Bojana Ambrožiča - blog TUKAJ

Spletna stran zdravnice Špele Šalamon (v angleščini) TUKAJ