Ultrazvok

V ponedeljek (8. 4. 2024) smo poročali o smrti osnovnošolca iz Novega mesta zaradi meningokoknega meningitisa. Ob tem žalostnem dogodku mnoge skrbi; zastavljajo si številna vprašanja. Zakaj zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju z antibiotiki najstnika niso uspeli rešiti? Za kakšno okužbo je šlo? Kako se je okužil? Zakaj so epidemiologi poiskali vse tiste, s katerimi je bil fant v stiku? Kdo je lahko ogrožen? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja pediater in infektolog doc. dr. Marko Pokorn s Pediatrične klinike v Ljubljani. Dr. Pokorn je v prvem odzivu za Radio Slovenija povedal: Letno je pri nas v vseh starostnih skupinah od 10 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, večina pri otrocih, mlajših od pet let, v zadnjih desetih letih pa je umrlo manj kot 10 bolnikov s takšno okužbo. Več v Ultrazvoku.

O meningokoknem meningitisu (NIJZ) TUKAJ

Med pacienti, ki jih zdravi dr. Jure Urbančič, je veliko takšnih s kroničnim vnetjem nosu in obnosnih votlin oziroma sinusov. Strokovnjaki ocenjujejo, da za kroničnim rinosinusitisom trpi kar okoli 10 odstotkov ljudi. Gost, razbarvan izcedek iz nosu, občutljivost, oteklina in bolečina okoli oči, lic, nosu ali čela, glavobol – to so le nekateri znaki in simptomi, ki kažejo na vnetje nosu in sinusov. Ker se kljub večkratni kirurški odstranitvi vnete sluznice in polipov, kljub zdravljenju z dobrimi zdravili, tudi biološkimi, nekaterim pacientom vnetje ne umiri, se je dr. Urbančič lotil študije, da bi bolezen natančneje spoznal.

Vzorci tkiv bolnikov so iz Ljubljane najprej potovali na Golnik in naprej v Južno Korejo. In kaj so tam z analizo odkrili? Več o študiji, za katero je dr. Urbančič v začetku letošnjega marca prejel mednarodno nagrado farmacevtske družbe Medis za najboljši znanstvenoraziskovalni prispevek na področju pulmologije in alergologije, v oddaji Ultrazvok.

Z asist. dr. Juretom Urbančičem s Klinike za ORL in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana je govoril Iztok Konc. Foto Prvi

Nagrajena študija TUKAJ

Zdravnik Matjaž Fležar pravi, da je tudi sam že testiral, kako bi lahko s pomočjo umetne inteligence – natančneje: s pomočjo jezikovnega modela ChatGPT – bolnikom postavljal diagnoze. Zadovoljno je ugotovil, da več informacij in podatkov je dal, bolj se je bližal težkim diagnozam, bolj je bil ChatGPT previden in mu svetoval, naj poišče pomoč pri zdravniku. »I am not a doctor (Nisem zdravnik.),« je pogost stavek, kadar ChatGPT odgovarja na medicinska vprašanja.

Več v Ultrazvoku. O vlogi umetne inteligence v medicini se je s prof. dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik pogovarjal Iztok Konc. Foto: Unreal/ ChatGPT

Nevrolog Zvezdan Pirtošek pravi, da sam ne dvomi v subjektivne izkušnje otrok s skotopičnim sindromom. Poudarja pa, da dolgo časa ni bilo pregledne študije, ki bi ponudila vpogled v izsledke različnih raziskav o skotopičnem sindromu. Zato pozdravlja študijo brazilske skupine, v kateri je sodeloval gost tokratnega Ultrazvoka analitik Erik Montagna, in je ponudila vpogled v relevantne znanstvene članke, ki so o skotopičnem sindromu – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – izšli do leta 2018. Dr. Montagna je jasen: »Ne napadamo ljudi, ne napadamo institucij, ne napadamo sindroma, ne napadamo pacientov; s študijo smo samo pokazali, da ni jasnih dokazov, da ni močnih dokazov. Na razpolago smo imeli malo relevantnih objav o skotopičnem sindromu; dva najmočnejša članka pa sta pokazala, da barvna stekla oziroma očala ne delujejo.«

Eden od opisov skotopičnega sindroma – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – pravi, da gre za motnjo vizualnega procesiranja informacij. Za sindrom so značilne zlasti bralne in učne težave – otroci na primer poročajo o popačenju besedila pri branju. V pomoč so lahko barvne folije, filtri in barvna stekla.

Ko beseda teče o skotopičnem sindromu je nemogoče spregledati »Skupnega stališča stroke« iz oktobra leta 2022, ki so ga podpisale predsednice štirih razširjenih strokovnih kolegijev in dekan Pedagoške fakultete. Končno mnenje začenjajo takole:… menimo, da je vsakršno navajanje, oglaševanje ali predstavljanje t. i. sindroma Irlen kot medicinske diagnoze in z njim povezano dobičkonosno »zdravljenje« z barvnimi filtri, ki naj bi olajšalo težave, zavajajoče in lahko celo nevarno. In še zaključek: ... oftalmologi, pediatri, nevrologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter klinični psihologi t. i. sindroma Irlen s svetovanimi metodami »zdravljenja« ne pripoznamo kot znanstveno utemeljenega in široko preverljivega po uveljavljenih znanstvenih standardih.

O skotopičnem sindromu s prof. dr. Erikom Montagno in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom v Ultrazvoku. Z obema strokovnjakoma je govoril Iztok Konc.

Skupno stališče stroke TUKAJ

Pregledna brazilska študija TUKAJ

Ledvice iz telesa izločijo do 2.000 mililitrov strupenih snovi in tekočine dnevno. Od dobrega delovanja ledvic je odvisna vsaka celica, vsak organ; celoten organizem. Velja pa tudi obratno. In prav v tem se skriva odgovor na vprašanje, zakaj takrat, ko beseda teče o boleznih ledvic, hkrati govorimo o diabetesu, povišanem krvnem tlaku in debelosti. »Bolezni ledvic so v največji meri rezultat nezdravega življenjskega sloga,« poudarja gost Ultrazvoka nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani. K poslušanju vas vabi Iztok Konc.

Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami TUKAJ

Svetovni dan ledvic TUKAJ

Vprašanja: Ali znate postaviti meje? Ali se znate postaviti zase? Ali si upate reči ne? Kakšen je vaš stil komunikacije: agresiven, pasiven ali asertiven? Tema: asertivnost. Definicija: Asertivnost je sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čimer hkrati upoštevamo sogovornika. Gostja: prof. dr. Metka Kuhar (FDV). Pripravil: Iztok Konc. Foto: FDV

Bisfenol A lahko vsebuje plastična embalaža, pa tudi epoksi smole. Prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani bisfenol A (BPA) in spojine, ki so mu podobne, preučuje že dobro desetletje. V Ultrazvoku, pripravil ga je Iztok Konc, med drugim svetuje, kako lahko k manjši izpostavljenosti bisfenolu A prispevamo sami. Prisluhnite. Foto: HBM4EU, WikimediaCommons

Info o BPA TUKAJ

Projekt HBM4EU TUKAJ

»Dopoldan sem na dializi in takrat me lahko pokličete.« Tako je gospod Danijel Brezovar z Dolenjske odgovoril na povabilo za snemanje pogovora za oddajo Ultrazvok o težavah z ledvicami. Gospod Brezovar ima namreč policistično bolezen ledvic, zaradi katere sta mu obe ledvici odpovedali. Vendar to ni edina huda bolezen, s katero živi. Zdravniki so mu odkrili tudi Crohnovo bolezen, med epidemijo covida pa še raka prostate. Vendar gospod Danijel Brezovar ni izgubil volje do življenja. Kaj mu daje moč, je povedal za oddajo Ultrazvok Iztoku Koncu. Fotografija je simbolična: Dan/ Flickr, cc

Društvo NEFRO TUKAJ

Policistična bolezen ledvic TUKAJ

Crohnova bolezen TUKAJ

Rak prostate TUKAJ

Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. V Ultrazvoku bomo vprašali, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib. Z nami bo doc. dr. Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Prehrana.si TUKAJ

Aplikacija Veš, kaj ješ? TUKAJ