Ultrazvok

Prof. dr. Elias Campo je patolog in genetik. Objave v strokovnih revijah in nagrade na okenski polici njegove pisarne v drugem nadstropju Biomedicinskega raziskovalnega inštituta v centru Barcelone pričajo, da gre za enega najbolj priznanih španskih znanstvenikov. Zaposlen je v ugledni javni bolnišnici – v barcelonskem Univerzitetnem kliničnem centru.

Prof. Campo v laboratoriju preučuje celice in molekule, ki so vpletene v razvoj limfomov in levkemij. »Prvi na svetu smo razvozlali genski zapis kronične limfocitne levkemije, ki je v zahodnem svetu najpogostejša oblika levkemije pri odraslih.« Več o svojem raziskovalnem delu, ki je zelo povezano z veliko močjo španskega javnega zdravstva, bo prof. Campo povedal v oddaji Ultrazvok. Z njim se je srečal Iztok Konc. Foto: Prvi

Več o profesorju TUKAJ

Več o limfomih in levkemijah TUKAJ

Dr. Sara Tement in dr. Katja Kerman z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru preučujeta pasti novih oblik dela. Te so se še posebej razmahnile med pandemijo covida, zdaj pa jih zaostrujejo krize, ki jim kar ni videti konca. Dr. Sara Tement in dr. Katja Kerman opozarjata na velike obremenitve in na vdore v zasebnost. Opažata številne stiske ter neželene negativne misli. Tokratni Ultrazvok ponuja nekaj iztočnic za razmislek o novi delovni normalnosti. Pripravlja Iztok Konc.

Psihologa Philipa Zimbarda je zanimalo, kateri psihološki procesi so v ozadju nenadne spremembe, ko dober človek prestopi mejo med dobrim in zlim. Z eksperimentom je ugotovil, da lahko ekstremne razmere vsakega spremenijo v nekoga, ki drugega namerno rani, poniža, razčloveči, uniči. O tem vsak dan pričajo dogodki.

EKSPERIMENT: Avgust leta 1971, klet oddelka za psihologijo ameriške Univerze v Stanfordu, prof. Philip Zimbardo in štiriindvajset študentov, ki so se javili na oglas. Met kovanca je odločil, katerih devet študentov bo igralo vlogo zapornikov in katerih petnajst vlogo paznikov. »Zapornike« so na njihovih domovih aretirali resnični policisti, jim odvzeli prstne odtise in jih z zavezanimi očmi odpeljali v stanfordski kletni »zapor«. Ob prihodu so vsakemu dodelili številko, odvzeli so jim vse osebne predmete in jih preoblekli v enaka zaporniška oblačila.

Zakaj je moral prof. Zimbardo eksperiment namesto po štirinajstih prekiniti že po šestih dneh? Kaj nam en od najpomembnejših psiholoških eksdperimentov vseh časov – Zimbardov stanfordski zaporniški eksperiment – lahko pove o človeški psihi? V Ultrazvoku pojasnjuje socialni psiholog doc. dr. Žan Lep (Filozofska fakulteta v Ljubljani in Pedagoški inštitut). Pripravlja Iztok Konc. Foto: PhilipZimbardo/ UniverzaStanford

Univerza v Ljubljani je letos prvič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je prejel dr. Jurij Hanžel, ki preučuje, kako bi lahko izboljšali zdravljenje bolnic in bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka je specialist gastroenterolog. Zaposlen je v ljubljanskem Kliničnem centru in dela na Gastroenterološki kliniki na Japljevi ulici. Ko zjutraj prestopi prag klinike, pravzaprav vstopi v »mestno ubožnico«; v stavbo, ki je bila zgrajema že leta 1901 in je stara že več kot 120 let. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.

Dr. Ana Mayer Kansky je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na katerikoli od slovenskih univerz. S tem je prehitela tudi vse moške kolege. Še več: bila je dvainsedemdeseta ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorica znanosti. Več TUKAJ

Foto: Jurij Hanžel

Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za povišan holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo. Drugi pravijo, da gre za zaroto farmacevtske industrije. Tretji pa navajajo tako imenovani »holesterolni paradoks«. Včasih namreč podatki nakažejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo. Ali in kaj je na tem, smo preverili v ljubljanskem Kliničnem centru. Iztok Konc je govoril s prof. dr. Borutom Jugom, ki v naši največji bolnišnici vodi Klinični oddelek za žilne bolezni. Njegovo področje je preventivna kardiologija – to pomeni, da se ukvarja se s preprečevanjem srčno-žilnih bolezni in z rehabilitacijo bolnikov. Foto: Borut Jug

Ameriška študija o paradoksu holesterola TUKAJ

Strokovnjaki za žile in srce priporočajo sredozemski tip prehrane TUKAJ

Metabolni sindrom TUKAJ

Lahko rečemo, da je homo erectus – pokončni človek – postal homo sedens – sedeči človek. A naj se sliši še tako nenavadno, vendar tudi pravilno sedenje lahko prispeva k naravni pokončni drži. S tem je povezano vprašanje, ki ga zdravnica Saša Staparski Dobravec, avtorica projekta »Pokončna drža, dobra drža«, zastavi v oddaji Ultrazvok. Ali naj ima križnica, ki je del hrbtenice, med sedenjem stik s podlago, ali ne? Odgovor boste slišali v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: GPT4

Vaje in projekt TUKAJ

»Dnevno si vzemite 2-krat po deset minut. Izberite vajo, ki vas tisti trenutek najboj nagovarja,« svetuje zdravnica Saša Staparski Dobravec, gostja tokratnega Ultrazvoka. Opozarja, da ima slaba drža na telo številne negativne posledice. Že če omenimo samo bolečine v hrbtu, bo marsikdo prikimal. Po besedah zdravnice Staparski Dobravec ni nič manj pomembna tudi človekova duševna pokončnost – pokončen notranji karakter. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pokončna drža, dobra drža

Program Pokončna drža, Dobra drža s prikazom vaj TUKAJ