Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode?

Foto: Reuters

Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu?

In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.

Želite vedeti še več o semaforjih? Kolegi s Prvega programa so pripravili to oddajo. Priporočamo v posluh.

Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.

Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.

Prvi vročinski val vsakič znova prinese pogovor o klimi in prepihu. Nekateri prisegajo na ohlajene prostore, drugi se jim izogibajo, ker so prepričani, da se jih bo zaradi tega lotil prehlad. Pa je v tem kaj resnice? V tokratni že prav poletni epizodi Radiovednih s pomočjo kirurga in gorskega reševalca Jurija Gorjanca preverjamo, ali nas lahko prepiha do bolezni?

Zakaj imajo nekateri ljudje dober glasbeni posluh, drugi pa pojejo malo … mimo? Je posluh nekaj, s čimer se rodiš, ali ga lahko zvadiš? In kaj ima pri tem opraviti naša starost?

Odpravljamo se na znanstveno-glasbeno raziskavo o poslušanju in petju, pogovarjamo se z ravnateljico glasbenega centra Edgarja Willemsa Matejo Tomac Calligaris.

Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?"

 Sogovornik:

Tokrat se v Radiovednih potapljamo v globine morja in iščemo odgovore na kar dve vprašanji – ali lahko imajo ribe karies in ali znajo kašljati? Spoznali boste, zakaj ribam zobozdravnik ne pride prav, pa tudi, katere vrste se lahko pohvalijo z več tisoč zobmi v svoji življenjski dobi.

Našo strokovno pomoč je predstavljala Kaja Pliberšek z Zavoda za ribištvo Slovenije.

Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.

Sprašujemo se, zakaj ima ris krajši rep od ostalih divjih mačk in zakaj ima na ušesih čopke?

V tokratni epizodi raziskujemo fenomen, ki smo ga najbrž doživeli skoraj vsi. V otroštvu in zgodnji mladosti imamo po navadi svetlejše lase, potem pa nam z leti temnijo. Zakaj?