Radiovedni

Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.

Prvi vročinski val vsakič znova prinese pogovor o klimi in prepihu. Nekateri prisegajo na ohlajene prostore, drugi se jim izogibajo, ker so prepričani, da se jih bo zaradi tega lotil prehlad. Pa je v tem kaj resnice? V tokratni že prav poletni epizodi Radiovednih s pomočjo kirurga in gorskega reševalca Jurija Gorjanca preverjamo, ali nas lahko prepiha do bolezni?

Zakaj imajo nekateri ljudje dober glasbeni posluh, drugi pa pojejo malo … mimo? Je posluh nekaj, s čimer se rodiš, ali ga lahko zvadiš? In kaj ima pri tem opraviti naša starost?

Odpravljamo se na znanstveno-glasbeno raziskavo o poslušanju in petju, pogovarjamo se z ravnateljico glasbenega centra Edgarja Willemsa Matejo Tomac Calligaris.

Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?"

 Sogovornik:

Tokrat se v Radiovednih potapljamo v globine morja in iščemo odgovore na kar dve vprašanji – ali lahko imajo ribe karies in ali znajo kašljati? Spoznali boste, zakaj ribam zobozdravnik ne pride prav, pa tudi, katere vrste se lahko pohvalijo z več tisoč zobmi v svoji življenjski dobi.

Našo strokovno pomoč je predstavljala Kaja Pliberšek z Zavoda za ribištvo Slovenije.

Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.

Sprašujemo se, zakaj ima ris krajši rep od ostalih divjih mačk in zakaj ima na ušesih čopke?

V tokratni epizodi raziskujemo fenomen, ki smo ga najbrž doživeli skoraj vsi. V otroštvu in zgodnji mladosti imamo po navadi svetlejše lase, potem pa nam z leti temnijo. Zakaj?

Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.

Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

V tokratni epizodi Radiovednih nas čaka grenko spoznanje. Raziskujemo namreč, zakaj regrat skozi leto postaja vse bolj grenak. Oziroma - za začetek - ali to sploh drži. Izveste tudi, zakaj je grenak in zakaj vas po zvrhani skledi regratove solate lahko boli želodec.