Rojaki v Clevelandu najbolj poznajo Prešerna, Cankarja in Gregorčiča, Američani pa Šalamuna

V oddaji Slovencem po svetu tokrat gostimo ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch. Med drugim odgovarja na vprašanja o denarju iz razpisa Urada za financiranje slovenskih društev in posameznikov po svetu in o tem, kako v Slovenijo pritegniti mlade Slovence, ki so se šolali v tujini. Ker je bil v torek slovenski kulturni praznik, smo Slovence, ki živijo na tujem, povprašali, kako praznujejo Prešernov dan in kako pomembna je zanje kultura. Iz Clevelanda v Ohiu bo o tem spregovoril lektor slovenskega jezika Luka Zibelnik, iz Švedske in Nemčije pa učiteljici dopolnilnega pouka slovenščine Danni Stražar in Lena Vastl Vračević.

Slovenci na Irskem na Prešernov dan obujajo društvo Detelca, da bi se tesneje povezali in Slovenijo približali Ircem

V tokratni oddaji pogledujemo proti bližajočemu se kulturnemu prazniku. Besedo dajemo vsestranski kulturni ustvarjalki Jasmini Cibic, ki živi v Londonu in med drugim deluje na področju filma, kiparstva, instalacij in performansa. Prejela je že vrsto priznanj, konec minulega leta eno od najbolj prestižnih britanskih nagrad za umetnost Jarman za delo na področju filma. Gostimo tudi Ines Zdešar, ki s partnerjem vodi kmečki turizem na jugozahodu Irske; ta je med Irci, ki so navdušeni nad tradicionalnim slovenskim zajtrkom in polento, postal pravi hit. Ines Zdešar je tudi pobudnica oživitve delovanja društva Detelca. Obiskali pa smo tudi zimsko šolo slovenskega jezika v Ljubljani in se s potomko slovenskih izseljencev iz Argentine pogovarjali tudi o tem, koliko slovenščine se ji je uspelo naučiti na zimski šoli.

Fredy Mohorič že 19 let živi v Capetownu, med drugim raziskuje divje orhideje. V oddaji tudi Alenka Uduč iz Prijedora in Urška Rožman iz Birminghama

V oddaji  predstavljamo zgodbe naših rojakov iz Južne Afrike, Balkana in Velike Britanije. Slovenec Fredy Mohorič iz Capetowna med drugim  pripoveduje o življenju med pandemijo v Južnoafriški republiki, o svojem delu, ki je povezano s popravljanjem industrijskih strojev, pa tudi o obiskovanju gora v Južni Afriki in svojem hobiju, iskanju divjih orhidej. Podajamo se  tudi  v Bosno in Hercegovino in se s predsednico slovenskega društva Lipa iz Prijedora Alenko Uduč pogovarjamo o dejavnosti društva in življenju slovenskih rojakov na tem območju, predstavljamo  pa tudi mlado Urško Rožman iz Brežic, ki tri leta biva in študira v angleškem  Birminghamu, tam pa se ukvarja z muzikalom in nastopanjem v gledališču.

Gosto poseljeni Seul odpira  za opazovanje arhitekture, življenja in  urbanizacije vrsto izzivov in vpogledov, ki so seveda drugačni kot drugod po svetu

V oddaji poročamo o vsebini  Okrogle mize Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU o posledicah omejevanja mobilnosti  zaradi pandemije koronavirusa, seznanjamo  vas z 28. Zimsko šolo slovenskega jezika, ki se začenja v ponedeljek  in novostmi na področju štipendij za tečaje slovenščine, namenjene Slovencem po svetu, predstavljamo  arhitekta in urbanega sociologa, dr. Blaža Križnika, ki že trinajst let  živi in dela v  glavnem mestu Južne Koreje  Seulu, prek radijskih valov pa potujemo tudi v poletno Avstralijo in se s predsednikom Slovenskega socialnega skrbstva in informacijskega urada v Melbournu Petrom Mandeljem pogovarjamo o dejavnosti v tamkajšnji  slovenski skupnosti, trenutnih razmerah in življenju na peti celini.

Vesolje postaja prenatrpano, trki so najbrž le še vprašanje časa

V oddaji tokrat najprej pogledujemo v vesolje; predstavljamo mladega astronoma Tea Močnika, ki na Havajih že dve leti sodeluje pri delu v observatoriju Gemini. Med drugim opazuje z 8-metrskim teleskopom, ki je postavljen na vrhu 4-tisočaka Mauna Kea. Zanimajo ga zlasti planeti zunaj našega osončja; vesolje po njegovem postaja prenatrpano, vse več objektov v njem vpliva tudi na delo astronomov. Predstavljamo tudi prevajalko, slovenistko in germanistko Marjano Jerman, ki v Munchnu poučuje slovenščino; kot pravi, se nekateri našega jezika začnejo učiti tudi zato, ker jim je všeč kakšna slovenska glasbena skupina. Pred mikrofon pa smo povabili še predsednico Društva v tujini izobraženih Slovencev Kristi Hodak Knobloch. Kot pravi, ima VTIS že več kot 2 tisoč članov, prihodnji teden organizirajo karierne dneve.

Lansko delo je močno zaznamovala epidemija, za letos imajo veliko načrtov

V oddaji se posvečamo pregledu lanskega dela in načrtom za letos v štirih organizacijah, ki delujejo na področju ohranjanja stika matice s slovenskimi izseljenci in zdomci, to so Združenje Slovenska izseljenska matica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres in Rafaelova družba. Dogajanje je lani krojila tudi epidemija, izvedbo dogodkov so morali prilagoditi razmeram. Vse štiri organizacije imajo smele načrte tudi za letos, upajo, da jih bodo kljub razmeram lahko izvedli čim več; osrednji dogodek bo srečanje Dobrodošli doma, ki bo letos v Novem mestu. V oddaji predstavljamo tudi doktorico Alenko Jelen, ki že več kot desetletje živi in dela v Veliki Britaniji; ukvarja se z raziskovanjem na področju odnosov z javnostmi.

V Avstraliji doživljajo božične praznike v objemu poletne vročine, vendar le nekoliko  bolj običajno kot lani

Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu dodajamo nekaj prazničnega vzdušja v božični večer. Najprej se selimo v poletno  Avstralijo in se pogovarjamo z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavljamo se  v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus in kramljamo z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope diši po prazničnih slaščicah, ki jih peče Saša Arhar. Osem let že biva na Finskem tako, da dobro pozna tudi  božičnimi običaje v tej nordijski državi. Praznično vzdušje čez lužo, v Kaliforniji pa na kratko  predstavlja glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.

Doktorski študent Tim Weber pravi, da je slovenska znanost v tujini zelo dobro prepoznavna

V oddaji pozornost namenjamo  podelitvi priznanj predsednika republike Boruta Pahorja  Slovenski izseljenski matici in slovenskemu rojaku iz Srbije Saši Verbiču.  Z zimo v Ljubljano prihaja tudi Zimska šola slovenskega jezika, ki vsako leto privabi številne učence, željne znanja slovenščine iz vseh koncev sveta. Tokrat je zasnovana nekoliko drugače kot po navadi, kako, pa vam razkrivamo v oddaji.  Naš gost je  tudi tajnik društva VTIS - V tujini izobraženih Slovencev Tim Weber, ki sicer opravlja doktorski študij v Švici, preselili pa smo se  tudi čez lužo in se pogovarjali z glasbenim ustvarjalcem Žigo Pirnatom, ki že 11 let živi v Združenih Državah Amerike, trenutno pa biva in ustvarja v Los Angelesu.

V novinarske vode sta Mirka Vasleta pripeljali predvsem radovednost in vedoželjnost

V portretni oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je med drugim redno obiskoval slovensko sobotno šolo. Pel je v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let med drugim pisal ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Dejaven je bil med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu pristojen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija. Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo, pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva, pred leti je tako nastala njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.

Slovenska skupnost v Novem Sadu v svojem delovanju namenja največ pozornosti prav ohranjanju slovenske kulture in jezika, predvsem ju skuša približati mlajši generaciji

V oddaji se tokrat najprej ustavljamo pri  slovenskih rojakih v Novem Sadu, kjer so v okviru slovenskega društva Kredarica pripravili že 9. Dneve slovenske kulture in 18. Dneve slovenske poezije prav tako pa tudi večer slovenske pesmi z gosti iz Bosne in Hercegovine. Pogovarjali smo se tudi z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, ki z novim šolskim letom poučuje tudi na Evropski šoli v tem nemškem mestu. Obiskali pa smo tudi slovenske rojake na Severu Evrope, na Finskem, kjer so pripravili  predbožično srečanje, ki so ga tokrat združili s 30. letnico samostojne Slovenije in 10. letnico slovenskih srečanj z delavnicami za otroke.