Muzikologija odpira pot razumevanja še zlasti do starejše glasbe. Slovensko muzikološko društvo, ki je namenjeno uveljavljanju muzikološke stroke, svoje poslanstvo izpolnjuje tudi z Dnevi slovenske muzikologije. Danes in jutri potekajo že četrtič, letos pa so se v celoti preselili v spletno okolje. Na spletu se od prejšnjega tedna odvija tudi Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe - nekaj prvih vtisov lahko slišite tudi v naši oddaji.

Foto: BoBo

Posvetili se bomo poeziji. Govorili bomo o tretji pesniški zbirki Tine Kozin z naslovom Nebo pod vodo; njena osrednja tema je človekovo minevanje oziroma poslavljanje. Predstavili bomo še pesniški prvenec Drseči svet, pod katerega se podpisuje Nina Medved, lanska nagrajenka Festivala mlade literature Urška.

V ljubljanski Galeriji Škuc so postavili razstavo dveh umetnic mlajše generacije – Maruše Meglič in Sare Rman. Na ogled bo sicer šele po sprostitvi zajezitvenih ukrepov, razstavo tako zaenkrat predstavljajo samo na spletu in družbenih omrežjih. Naslov Pod pritiskom se zdi ravno pravšnji za trenutni čas, a dejansko se nanaša na odnos do materialnosti, ki ga razstava postavlja v ospredje. V nadaljevanju oddaje bomo pozornost namenili še zgodnji prozi Florjana Lipuša, ki jo zaznamuje avtorjevo iskanje novega izraza in preizkušanje možnosti slovenskega jezika, kot lahko preberemo na platnici knjižne novosti z enostavnim naslovom Zgodnja dela.

Foto: Simao Bessa / Škuc

V ljubljanski Galeriji Škuc so postavili razstavo dveh umetnic mlajše generacije – Maruše Meglič in Sare Rman. Na ogled bo sicer šele po sprostitvi zajezitvenih ukrepov, razstavo tako zaenkrat predstavljajo samo na spletu in družbenih omrežjih. Naslov Pod pritiskom se zdi ravno pravšnji za trenutni čas, a dejansko se nanaša na odnos do materialnosti, ki ga razstava postavlja v ospredje. V nadaljevanju oddaje bomo pozornost namenili še zgodnji prozi Florjana Lipuša, ki jo zaznamuje avtorjevo iskanje novega izraza in preizkušanje možnosti slovenskega jezika, kot lahko preberemo na platnici knjižne novosti z enostavnim naslovom Zgodnja dela.

Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Foto: Simao Bessa / Škuc

Od danes do prihodnje nedelje, 22. novembra, poteka spletna izdaja 31. Ljubljanskega filmskega festivala. Na Liffu je sicer na ogled precej manj filmov kot po navadi – 22 celovečercev in izbor kratkih filmov – toda med njimi je nekaj najbolj pričakovanih naslovov zadnjega časa. Več o teh v pogovoru Tese Drev Juh z direktorjem festivala Simonom Popkom.

11. november, ko goduje sv. Martin je pri nas tradicionalno povezan z vinom, na Poljskem pa na ta dan praznujejo neodvisnost. Poklicali smo veleposlanika Republike Poljske dr. Krzysztofa Olendzkega, ki je spregovoril o dolgotrajnem boju za obstoj poljske kulture in poljščine ter o pomembni prelomnici, ki jo za Poljsko predstavlja današnji praznik.

Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Vir foto: Liffe

Ob razstavi študentov arhitekture v galeriji Banke Slovenija se bomo spraševali, kako bomo živeli v prihodnje, ter predstavili dogodka na spletu in FM radijskih valovih: 10. festival otroškega in mladinskega filma Enimation, ki so ga v Mariboru preselili na splet, in zvočno delo Sonična ontologija malomarnosti, ki bo danes dosegljivo na radijskih valovih v delu parka Tivoli, prihodnji teden pa še na programu Ars.

Feri Lainšček s svojim 30. romanom Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine iz svojih najzgodnejših let in na plano zbeza tisti najgloblji spomin, ki se mu, kot pač vsem nam, podi po podzavesti. Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina. Pogledali bomo tudi v Picassov muzej v Parizu in odkrili manj znani področji ustvarjanja tega slovitega umetnika – poezijo in strip.

Foto: Uredništvo dokumentarnega programa Televizije Slovenija

O tragedijah Auschwitza je napisanih veliko pisem, dnevnikov, knjig. Okoli osemdeset jih je prebral pesnik, pisatelj, prevajalec in scenarist Branko Šömen, ko je pripravljal svoj roman z naslovom Tišina za oči. O trpljenju in pogumu v Auschwitzu je vse izmišljeno – razen smrti, zapiše na začetku. V ospredju njegovega romana so taboriščniki, številni so Judje, pripadniki Sonderkommande, delovne enote, ki je delala v krematoriju. O njihovi usodi, tudi o njihovem uporu leta 1944, piše pisatelj stvarno, hkrati pa ne more skriti, da je tudi pesnik. V svetu kulture se bomo posvetili tudi novemu romanu Elif Shafak, ki je ob nobelovcu Orhanu Pamuku verjetno najbolj znana sodobna turška pisateljica. Od njenih enajstih romanov jih kar šest lahko beremo v slovenščini, nedavno je pri založbi Sanje izšel tudi prevod zadnjega 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Rdeča nit je življenjska zgodba prostitutke Leile, določa pa ga zanimiva struktura. Vabljeni v našo družbo.

Na levi fotografiji Elif Shafak (foto Zeynel Abidin), na desni fotografiji Branko Šömen (foto Branka Šömen)

Med spremljanjem razpleta ameriških volitev se vrstijo razlage napetega dogajanja, družbenih in kulturnih posledic izrekanja in vedenja ameriškega ljudstva. Danes opoldne je svojo razlago za publikacijo Oxford Political Review povedal filozof Slavoj Žižek.

Potem ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, pa se vrstijo ugibanja, za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo te prostore. Včeraj je na Odboru za kulturo v državnem zboru državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc prvič povedala, da se je že pred tem mandatom načrtovala prenova, ki bi na Metelkovi omogočila prostore prirodoslovnemu muzeju. To je potrdil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti in dodal, da bodo bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore. To sta osrednji temi današnje oddaje.

V enajstminutnem animiranem filmu Maček Muri – tekma se na nogometnem igrišču spopadeta ekipi NK Mucki in Mačkoni, prvi z debelim vratarjem po imenu Čombe, drugi z novim kapetanom, prebrisanim Falotom, ki mu v borbi za zmago niso tuje niti najrazličnejše podle ukane. Gre seveda za animirano upodobitev dela legendarnega glasbenega projekta o Mačku Muriju in Muci Maci, ki si ga je kitarist in skladatelj Jerko Novak pred več kot tremi desetletji po besedilu Kajetana Koviča zamislil kot rokovski projekt, mačkam pa je glas posodila Neca Falk. Za film Maček Muri – tekma sta na letošnji podelitvi nagrad Društva slovenskega animiranega filma, ki je sicer potekala prek spleta, nagrado dobila Jernej Žmitek za režijo in Matic Perčič za animacijo. Strokovna komisija je zapisala še, da je med študijskimi animiranimi filmi letos veliko odličnih produkcij.