Malkovich, Malkovich, Malkovich – ali kako se hollywoodska igralska legenda John Malkovich prelevi v razvpite portrete: Alberta Einsteina, ki kaže jezik, Marilyn Monroe v maniri Warholovega Pop arta, Jacka Nicholsona v vlogi Jokerja in drugih. Malkovichev talent za radikalne preobrazbe je bil motiv fotografa Sandra Millerja, razstavo 61-ih fotografij, ki gostuje po svetu, pa so pred kratkim postavili v prostorih tržaškega pristanišča. V Svetu kulture tudi o knjižici Vodnik po starodavnem Dubrovniku, ki je nedavno izšla pri celjski Mohorjevi družbi. Napisal jo je Ignacij Voje, profesor zgodovine in izjemni poznavalec Dubrovnika, mesta, ki ga je prvič obiskal že leta 1932 kot šestletni deček. Vabljeni v našo družbo.

Foto: MagazzinodelleIdee

Personificirani predmet pripoveduje o svojem obstoju v nekem stanovanjskem bloku na Tolminskem – tak je kratek opis zgodbe Rada bi bila Vintage Ksenije Čuić Bratina. S to zgodbo se danes začenja teden, posvečen 29. natečaju za najboljšo kratko zgodbo, ki ga je Tretji program radia Slovenija razpisal letos spomladi. Poleg treh nagrajenih, so še štiri bile izbrane za odkup in vseh sedem lahko v tem tednu slišite na naših valovih, vsak dan v oddaji Literarni nokturno. Predstavljamo pa tudi nekaj knjižnih novosti za otroke in mladino.

Foto: Pixabay

Danes se bomo odpravili v Rim – no, zgolj po radijskih valovih – tam so namreč odprli Kvadrienale sodobne umetnosti, na katerem se predstavlja več kot štirideset sodobnih in sočasnih italijanskih umetnikov. Gre za eno najpomembnejših vitrin sodobnega ustvarjanja pri zahodnih sosedih, o kateri nam bo več povedal naš dopisnik Janko Petrovec. In še v Barcelono bomo poklicali, kjer živi prevajalka iz katalonščine in pisateljica Simona Škrabec. Njen literarni prvenec, zbirka kratkih zgodb Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami je izšla pri založbi Beletrina. Zaznamujeta ga tematski sidrišči narave in potovanj; »Hitim na naslednje letalo. Potujem v vse te kraje, ampak nikoli ne pridem domov.« Četudi se morda ta citat trenutno zdi nepovezan z realnostjo, v kateri naše življenje krojijo omejitveni ukrepi, je pred pandemijo Covida-19 veliko ljudi živelo na poti. Vabljeni v Svet kulture.

Foto: Janko Petrovec, na fotografiji delo Stivalli Italia umetnice Cinzie Ruggeri

Poročali bomo s spletnega simpozija Nonument, kjer so govorili o spremembah spomenikov, stavb in javnih prostorov v času njihovega obstoja. Kljub omejitvi gibanja in prečenja mej se bomo – s pomočjo našega dunajskega sodelavca – odpravili v avstrijsko prestolnico, kjer so odprli pregledno razstavo z naslovom Državljani v senci [Shadow Citizens], ki je v celoti posvečena filmskemu režiserju Želimirju Žilniku. Slednji je nedavno prejel tudi slovensko državljanstvo.

Foto: Gregor Podlogar

Ob današnjem Mednarodnem dnevu animiranega filma v Društvu slovenskega animiranega filma predstavljajo izbor slovenskih animiranih filmov preteklih dveh let. Program bo dostopen na spletu, več o njem pa v pogovoru z njegovo koordinatorko Sašo Bach. V oddaji se bomo posvetili tudi novi zbirki Borisa Kolarja z naslovom Trinajst, ki je izšla pri založbi Goga. Toliko je namreč zbranih zgodb, ki govorijo o prepletenosti človeka z naravo in okoljem. Opozarjajo na onesnaževanje in pretirano poseganje v naravo, pa vendar so daleč od neposredne angažiranosti. Boris Kolar nas tudi tokrat popelje v magičen svet, kot je to storil že pred dvanajstimi leti v romanu Iqball hotel, s katerim se je nato uvrstil med pet nominirancev za nagrado kresnik. Pa še o tem: ob dnevu RTV Prvi program Radia Slovenija pripravlja glasbeni večer v živo – v radijskih studiih 13 in 26 bodo ob 20. uri zazvenele skladbe z nove kompilacije Prva vrsta, v Svetu kulture pa pogovor z urednico Aljo Kramar.

Ob današnjem Mednarodnem dnevu animiranega filma v Društvu slovenskega animiranega filma predstavljajo izbor slovenskih animiranih filmov preteklih dveh let. Program bo dostopen na spletu, več o njem pa v pogovoru z njegovo koordinatorko Sašo Bach. V oddaji se bomo posvetili tudi novi zbirki Borisa Kolarja z naslovom Trinajst. Toliko je namreč zbranih zgodb, ki govorijo o prepletenosti človeka z naravo in okoljem. Opozarjajo na onesnaževanje in pretirano poseganje v naravo, pa vendar so daleč od neposredne angažiranosti. Boris Kolar nas tudi tokrat popelje v magičen svet, kot je to storil že pred dvanajstimi leti v romanu Iqball hotel, s katerim se je nato uvrstil med pet nominirancev za nagrado kresnik. Pa še o tem: ob dnevu RTV Prvi program Radia Slovenija pripravlja glasbeni večer v živo – v radijskih studiih 13 in 26 bodo ob 20. uri zazvenele skladbe z nove kompilacije Prva vrsta, v Svetu kulture pa pogovor z urednico Aljo Kramar.

Grafika: prizor iz slovenskega celovečernega animiranega filma Socializacija bika? iz leta 1998

Nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let Društvo slovenskih pisateljev podeljuje že od leta 1986, in sicer pesnikom in pesnicam, ki so oblikovali in še oblikujejo slovenski pesniški prostor. Letos bo nagrado prejel Brane Mozetič za svojo zbirko Sanje v drugem jeziku, ki je izšla leta 2018 pri založbi ŠKUC/Lambda; prejel jo je sicer tudi leta 2003 za zbirko Banalije. Žirija, ki so jo sestavljali Kaja Teržan, Veronika Dintinjana, Matevž Kos, Andrej Ilc in Varja Balžalorsky Antić, je med nominirance uvrstila še zbirke Jane Putrle Srdić, Maje Vidmar, Lucije Stupica in Uroša Zupana, o Sanjah v drugem jeziku pa je tedaj zapisala, da Mozetič v njih raziskovanje odnosa med osebnim in političnim prenaša na najintimnejše področje subjektovega sveta, v sanje; da bralec oz. bralka z veliko napetostjo spremlja nepredvidljivo logiko sanj, ki jo mora hočeš nočeš upoštevati tudi sanjajoči subjekt; in da je zbirka umetniško prepričljiva celota, ena Mozetičevih najboljših pesniških knjig.

V soboto se je kulturno dogajanje v Sloveniji še dodatno zaustavilo. Potem ko so svoja vrata zaprla gledališča in kinodvorane, so se čez konec tedna zaprle še številne knjižnice, galerije in muzeji; podobno kot spomladi so zato nekateri dogodki našli zatočišče v spletnih okoljih. Danes bomo preverili, kakšno je kulturno življenje v sosednji Avstriji, v nadaljevanju pa bomo predstavili tudi knjižni novosti, ki prihajata z mariborske založbe Obzorja. Pred kratkim sta vsak svojo knjigo predstavila zakonca Amalija Jelen Mikša in Franc Mikša, ona roman Skrivnosti z Otočic, on pa pravljico Čarovnica Martilda. Prva je posvečena življenju in temelji na raziskovanju pričevanj in virov, druga pa na krilih domišljije posredno obuja spomin na mrtvega brata.

Foto: MMC / Reuters

Spajanje dnevnih banalnosti in navidez površinskih pogovorov z najpomembnejšimi eksistencialnimi vprašanji je ena izmed odlik radijske igre Treba bi bilo peljati psa na sprehod v produkciji dramskega programa Radia Slovenija, ki se je uvrstila med finaliste festivala Prix Europa. Gre za pomemben dosežek, saj se je prvič v zgodovini podeljevanja te nagrade zgodilo, da je slovenska radijska igra med finalisti za nagrado za najboljšo radijsko igro v Evropi. V oddaji pa tudi o nagradi Kristine Brenkove, ki je letos šla v roke slikanici Timbuktu, Timbuktu Petra Svetine, razstavi konkretne umetnosti v Galeriji Velenje ter razstavi treh nagrajencev Društva likovnih umetnikov Maribor.

Današnja oddaja je namenjena razstavam. Galerije so poleg muzejev in arhivov edine kulturne ustanove, ki jih lahko obiščete individualno v dneh, ko se javno kulturno življenje pri nas ustavlja. Predstavili bomo Arhitekturo sanj, razstavni projekt na treh ljubljanskih lokacijah, razstavo stolov Nike Zupanc ter likovne interpretacije, s katerimi se kitajsko-slovenska umetnica Huiqin Wang spominja odhoda Alme Karlin na osemletno potovanje po svetu.

Foto: Z razstave Alma potuje okrog sveta naprej v Slovenskem etnografskem muzeju. Avtorica: Huiqin Wang. Foto: Blaž Verbič.