Posvetili se bomo zgodbi poljske Nobelove nagrajenke za književnost, Olge Tokarczuk, z naslovom Transfugij. Protagonist se vpraša: »Čemu bi sklepali, da je prepad med človekom in svetom globlji in pomembnejši kot med dvema drugima vrstama bitij? Zakaj bi bil prepad med teboj in tem macesnom filozofsko resnejši kot med tem macesnom in na primer tistim detlom?« Zgodba Transfugij je del zbirke Bizarne zgodbe, ki smo jo nedavno dobili v slovenščini; izšla je pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki. V Svetu kulture še o dokumentarnem filmu – ta v tekmovalnem programu letošnjega Festivala slovenskega filma prevladuje, posvetili pa so mu tudi del strokovnega programa. Pa še o novostih založbe ZRC danes.

Foto: NobelPrice.org

Od danes do nedelje v Ljubljani poteka 23. Festival slovenskega filma, ki ga letos zaznamuje epidemija in nezavidljiva finančna situacija. Nocoj v kinu Komuna festival odpirajo s celovečernim igrano-dokumentarnim filmom Antigona – kako si upamo! Janija Severja in s kratkim delom Neločljivi Marka Naberšnika. V Novi Gorici pa se bodo v okviru čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji poklonili srbskemu režiserju Srdanu Goluboviću, ki mu bodo podelili nagrado Darka Bratine.

Na Dunaju pa so pretekli konec tedna v razstavišču Kunstforum odprli srednje veliko razstavo nemškega slikarja Gerharda Richterja, enega največjih in najdražje prodajanih sodobnih umetnikov. Po njegovi veliki retrospektivni razstavi z naslovom Panorama, ki je leta 2012 zakrožila med Londonom, Parizom in Berlinom, je ta razstava skoncentrirana le na en del Richterjevega ustvarjanja – na krajino. Več o njej pa v tokratni oddaji Svet kulture!

Avtor foto: Gregor Podlogar; na fotografiji detajl slike Gerharda Richterja z naslovom Davos.

Letos obeležujemo stoto obletnico koroškega plebiscita in poklonili so se ji tudi v dunajskem Burgtheatru. Najprej so igralci ansambla Burgtheatra in ljubljanske Drame interpretirali besedila literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev, nato pa je sledil pogovor, v katerem je sodelovalo sedem govork in govorcev, ki so na različne načine osvetlili problematike, povezane s koroškimi Slovenci; Kako se mešata sveto in smešno, pa se bomo vprašali v nadaljevanju oddaje, ko bomo predstavili nov strip Izarja Lunačka in napovedali prihajajoči festival stripa Tinta.

Foto: Pixabay

Marborska Opera se je instituciji mariborskega gledališča pridružila leta 1920 – ob stoletnici želijo v SNG Maribor z naročilom glasbenoscenskega dela Marpurgi v zvrsti sodobne opere opozoriti na bogato dediščino mesta Maribor in njegovih prebivalcev ter odgovornost soustvarjalcev kulturnega, političnega in družbenega življenja. Opera skladateljice Nine Šenk bo v režiji Igorja Pisona nocoj v SNG Maribor doživela praizvedbo. V Kopru pa bodo dva tedna po izolski premieri nocoj uprizorili Hišo Bernarda Alba v režiji Julie Roschina. Predstavljamo tudi razstavo Tomaža Plavca v Dominikanskem samostanu na Ptuju in napovedujemo večer Zajuckaj in zapoj.

FOTO: Marta Tiberiu

Hrepenenje šibkih, ponižanih in razžaljenih, želja in upanje po boljšem in lepšem je stična točka predstave Naše skladišče in radijskega romana Hiša Marije Pomočnice. Prvo bodo uprizorili v Prešernovem gledališču Kranj, drugega pa boste lahko slišali na programu Ars. Predstavili bomo razstavo Morje - naše življenje, ki odstira življene slovenske ribiške družine Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu. Začenja se filmska prireditev Poklon viziji. V oddaji tudi o koncertu v komornem studiu, na katerem bosta nastopila violončelist Nikolaj Sajko, član in solist Simfoničnega orkestra SNG Maribor, in pianist Miha Haas, izredni profesor klavirja in komorne igre na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vir fotografije Tania Mendillo.

Tintoretto, Rubens, Tizian, Veronese in druga zveneča imena likovne umetnosti bodo vse do 3. januarja na ogled v Narodni galeriji. Natančneje gre za 46 del iz zbirke cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti Rudolfa II, ki je kot vnet zbiratelj kupoval tako umetnine iz italijanske, nemške kot tudi nizozemske šole.

Prostor v današnji oddaji namenjamo tudi gledališču, in sicer premieri predstave Proslava v Mariboru, hkrati pa tudi življenjski poti in spominih vrhunskega igralca Radka Poliča, ki jih je v biografski roman Rac zbrala Petra Pogorevc.

Dotaknili se bomo tudi Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in kulturnega utripa v Italiji.

Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Francoski dramatik, romanopisec in režiser Florian Zeller v svojih igrah vedno znova raziskuje odnos med lažjo in resnico, pogosto znotraj družinskega kroga, okolja, ki naj bi klicalo po odprtosti in iskrenosti, a je v resnici nagnjeno k lažem in sprenevedanju. Tako je tudi v Laži, komediji o dveh zakonskih parih, najboljših prijateljih in prijateljicah, med katerimi se odnosi zapletejo, ko pridejo na dan nezvestoba in predvsem laži, ki jih v imenu ljubega miru pripovedujejo drug drugemu. V galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki pa Mitja Konić, v Nemčiji živeči ustvarjalec mlajše generacije slovenskih slikarjev, razstavlja svoja monumentalna platna, na katerih »udejanja svoje ustvarjanje onstran političnih delitev, potrošništva, digitalnih medijev ter novodobnih trendov v vizualni umetnosti«, so zapisali pri galeriji, pri čemer se »osredotoča na filozofski in intelektualni odnos med človekom, naravo in stvarmi«.

Danes mineva 110 let od rojstva pripovednika Cirila Kosmača, ki se je v slovensko (literarno) zavest zapisal z mojstrskimi novelami Tantadruj, Tistega lepega dne, Balada o trobenti in oblaku, Očka Orel ter romanom Pomladni dan. V domači kanon je prispeval pripovedi o Primorcih, o ljudeh s Tolminske, tudi o posebnežih z velikim srcem in ujetnikih raznoraznih stisk. Izdaja njegovih besedil Lovim pomladni veter, ki sta jo uredila novinar Andraž Gombač in pisateljeva hčerka Nanča Kosmač Kogej, pa osvetljuje do sedaj neznano stran Kosmačevega opusa. Prinaša namreč izbor zgodnejših Kosmačevih pripovedi, ki jih je objavljal v periodiki. Gombač poudarja, da sta z izborom želela narediti knjigo, ki bi pričevala o grozotah in hkrati o veri v boljši jutri, ne nazadnje pa jo bralec lahko dojema tudi kot nekakšno Kosmačevo avtobiografijo.

V današnji oddaji bomo pozornost namenili tudi prejemniku večernice - Andreju Rozmanu Rozi - in nekaterim svežim knjižnim naslovom z založbe ZRC SAZU.

Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Dva mlada slikarja, Adolf Hitler in Viktor Karlstein, se želita vpisati na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaju, ampak jima ne uspe. Veliko pozneje, leta 1944, sta oba v Berlinu: Hitler je postal firer, Karlstein pa znanstvenik, ki konstruira novi monstruozni bitji, moškega in žensko. Tako se začne opis zgodbe satirične drame Matjaža Zupančiča, ki bo nocoj premierno na ogled v ljubljanski Mali drami, po besedah dramaturginje Darje Dominkuš pa govori o tem, da je zgodovinski Hilter sicer bil poražen, a lahko monstrum, ki smo ga ustvarili, kadarkoli uide z verige. Predstavili bomo tudi bolj vedro Stoletje muzikala v režiji Stanislava Moše in Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije.

Foto: Peter Uhan, SNG Drama, izrez fotografije

Danes v oddaji predstavljamo novo premiero v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, monodramo Evropa, mati mila, ki jo režisersko in z avtorstvom kolaža podpisuje Tatjana Peršuh, v njej pa nastopa igralka Ana Facchini. V Murski Soboti se začenja 25. tridnevno srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, na katerem bodo jutri Andreju Rozmanu Rozi podelili večernico, s katero nagrajujejo najboljše otroško ali mladinsko delo preteklega leta. Opozarjamo tudi na razstavo slikarja Arjana Pregla z naslovom Otroške slike, ki je na ogled v Galeriji Tobačna v Ljubljani in projekt Finale umetnika Janeza Janše, ki bo nocoj del programa festivala Steirischer Herbst v Gradcu. (Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan)