Današnje dogajanje po svetu je nepošteno, pravi Mariborčanka, ki je med najsilovitejšim bombardiranjem največjega mesta ob Dravi imela devet let. Takrat še deklica se spominja očetove srčnosti, saj je po vojni na pogorišču stanovanjske stavbe, postavil spomenik žrtvam prvega bombardiranja Maribora. Helena Kolarič meni, da je ne glede na politično strujo vsem skupno izkoriščanje delovnega ljudstva. Čeprav je odraščala v vojnem in povojnem času, se je pozneje v življenju počutila varno: "V nevarnosti si lahko vsak trenutek, ampak na to človek ne pomisli. Moraš živeti in delati. Življenje gre naprej; vidiš lepo drevo, ki raste, vidiš ptička na nebu. Kaj pa še hočeš? Če lahko hodiš in to vidiš?"

Drevi bomo obeležili 80-letnico podpisa akta o brezpogojni kapitulaciji nacistične Nemčije. V prihodnjih minutah se zato selimo v najbolj bombardirano mesto v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. Sara Zmrzlak se je o spominih na okupacijo, o vojnem in povojnem dogajanju pogovarjala s preživelo – Heleno Kolarič. Leto najhujšega dogajanja je preživela v neposredni bližini mesta, po vojni pa je njena družina na ruševinah večje stanovanjske hiše, "žrtve" prvega bombnega napada 7. januarja leta 1944, zgradila svoje novo življenje in počastila življenja preminulih. Na njenem dvorišču je postavljen edini spomenik žrtvam bombardiranja v mestu.

Foto: Knjiga Maribor pod točo bomb