Po podatkih pediatrične klinike v Ljubljani, so v preteklem letu zaznali 30 odstotkov več hospitalizacij otrok zaradi poskusa samomora. Znaten je tudi porast motenj hranjenja pri najmlajših, veliko je čustvenih stisk, apatije in občutkov tesnobe. Naši in tuji strokovnjaki opozarjajo, da bo epidemiji covida 19 sledila epidemija duševnih bolezni.

O posledicah socialne izolacije na duševno zdravje otrok

Po podatkih pediatrične klinike v Ljubljani so v preteklem letu zaznali 30 odstotkov več hospitalizacij otrok zaradi poskusa samomora. Znaten je tudi porast motenj hranjenja pri najmlajših, veliko je čustvenih stisk, apatije in občutkov tesnobe. Naši in tuji strokovnjaki opozarjajo, da bo epidemiji covida 19 sledila epidemija duševnih bolezni. O že prisotnih posledicah dolgotrajne socialne izolacije otrok in mladostnikov smo vprašali starše, pred mikrofon pa smo povabili tudi predstojnico službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana, dr. Marijo Anderluh, ki je med drugim opozorila na to, da tako dolge socialne izolacije še nismo imeli, da smo priče naravnemu eksperimentu, katerih posledice se že kažejo, dolgoročni učinki na duševno zdravje otrok pa so po njenem mnenju trenutno nepredstavljivi. Problem, ki ga je v pogovoru posebej izpostavila dr. Marija Anderluh so tudi nedopustno dolge čakalne dobe na psihološko pomoč otrokom v stiskah. Povsod po državi znaša povprečna čakalna doba za obravnavo pri kliničnem psihologu kar eno leto, za pregled pri psihiatru pa šest mesecev. Glede na pričakovani porast duševnih motenj, bi po mnenju dr. Marije Anderluh, morala aktualna oblast duševno zdravje otrok postaviti ob bok reševanju epidemije.