
Sign up to save your podcasts
Or


Kdaj uporabljamo nedoločnik (poslušati) in kdaj namenilnik (poslušat)?
Ko pišemo besedila, pri ločevanju med glagolskima oblikama nedoločnika in namenilnika nimamo večjih težav, pri govorjenih oz. pozneje zapisanih pa je situacija malce drugačna, zato dr. Domen Krvina, znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, razjasni:
Nedoločnik je prevladujoča in tipična neosebna glagolska oblika, ki se v knjižni slovenščini konča na -ti ali -či. Na primer: V službo moramo iti, tam pa ne moremo vsega predvideti.
Namenilnik pa je specializirana glagolska oblika, ki jo uporabljamo ob glagolih premikanja oz. glagolih s pomensko sestavino premikanja. Poslovneži torej letijo urejat posle, študenti se ob večerih hodijo zabavat, konec tedna pa grejo ribiči lovit ribe.
Poleg teh imamo tudi glagole, ki ne izražajo lastnega premikanja, ampak je vršilec dejanja tisti, ki povzroči, da nekdo ali nekaj drugega naredi neko pot, denimo: Poklicala me je jest. V rabi je namenilnik tudi tukaj prevladujoč in ustreznejši, ker pomensko sestavino premikanja občutimo. Ko pa sestavina premikanja postaja komaj zaznavna, začne močno naraščati raba nedoločnika.
V knjižnem pogovornem jeziku in narečjih (še posebej osrednjeslovenskih) se pojavi tudi t. i. kratki nedoločnik. To pomeni, da nedoločnik v govoru skrajšamo tako, da izpustimo zadnji nenaglašeni -i. Težave zaradi njega nastanejo v okoliščinah, kjer uporabljamo knjižno slovenščino. Takrat nedoločnik napačno postavljamo tudi za tipične glagole premikanja, kjer mora biti namenilnik.
V pomoč pri vsem tem vam je lahko spletni portal Fran.
By RTVSLO – PrviKdaj uporabljamo nedoločnik (poslušati) in kdaj namenilnik (poslušat)?
Ko pišemo besedila, pri ločevanju med glagolskima oblikama nedoločnika in namenilnika nimamo večjih težav, pri govorjenih oz. pozneje zapisanih pa je situacija malce drugačna, zato dr. Domen Krvina, znanstveni sodelavec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, razjasni:
Nedoločnik je prevladujoča in tipična neosebna glagolska oblika, ki se v knjižni slovenščini konča na -ti ali -či. Na primer: V službo moramo iti, tam pa ne moremo vsega predvideti.
Namenilnik pa je specializirana glagolska oblika, ki jo uporabljamo ob glagolih premikanja oz. glagolih s pomensko sestavino premikanja. Poslovneži torej letijo urejat posle, študenti se ob večerih hodijo zabavat, konec tedna pa grejo ribiči lovit ribe.
Poleg teh imamo tudi glagole, ki ne izražajo lastnega premikanja, ampak je vršilec dejanja tisti, ki povzroči, da nekdo ali nekaj drugega naredi neko pot, denimo: Poklicala me je jest. V rabi je namenilnik tudi tukaj prevladujoč in ustreznejši, ker pomensko sestavino premikanja občutimo. Ko pa sestavina premikanja postaja komaj zaznavna, začne močno naraščati raba nedoločnika.
V knjižnem pogovornem jeziku in narečjih (še posebej osrednjeslovenskih) se pojavi tudi t. i. kratki nedoločnik. To pomeni, da nedoločnik v govoru skrajšamo tako, da izpustimo zadnji nenaglašeni -i. Težave zaradi njega nastanejo v okoliščinah, kjer uporabljamo knjižno slovenščino. Takrat nedoločnik napačno postavljamo tudi za tipične glagole premikanja, kjer mora biti namenilnik.
V pomoč pri vsem tem vam je lahko spletni portal Fran.

2 Listeners

3 Listeners

2 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

3 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

1 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners