V naslednjih minutah se bomo v jezikovni oddaji KiKs posvetili izgovoru kratic, ki nastanejo tako, da besede ali stalne besedne zveze okrnimo, navadno prav do začetnih črk, npr. UV za ultravijoličen. Poleg tega pa bomo spoznali tudi nekaj pravil za prevzemanje tujih imen, in se vprašali – moramo uporabiti izraz wi-fi ali vaj-faj?

Tokrat bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, ali nam je ChatGPT že lahko v pomoč pri reševanju jezikovnih dilem. Ta klepetalni robot, pametni digitalni prijatelj ali če razložimo malce bolj natančno: jezikovni model umetne inteligence, ki z znakovnim jezikom odgovarja na vprašanja, ki mu jih zastavite. Kaj je s pomočjo doc. dr. Borisa Kerna z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici ugotovila Darja Pograjc? Predvsem to, da je ChatGPT zelo samozavesten pri odgovarjanju na jezikovne dileme, ampak ti odgovori - pa naj bodo še tako samozavestni) - niso vedno pravilni.

Tokrat se bomo postavili v učilnico razrednega pouka in si predstavljali, kako poteka pogovor med učiteljem in učenci. Zanimala nas bosta torej dialog, ki se pri tem vzpostavi, in predvsem tisti del, ko učitelj od učenca, ki je že odgovoril pravilno, zahteva, naj še enkrat izreče odgovor, vendar tokrat v skladenjsko popolni povedi. Z drugimi besedami, učencu reče: »Odgovôri v celem stavku!« Je takšno vztrajanje med pogovorom, ki se razvije v razredu, smiselno? Sogovornica: Marja Bešter Turk, jezikoslovka in didaktičarka, ki je poučevala na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

V teh hladnih jesenskih dneh se virusi, bakterije in razne okužbe hitro širijo in skorajda ni službenega kolektiva, v katerem zaradi bolezni kdo ne manjka. Bolni se po pomoč včasih odpravijo v bolnišnico – in vzamejo bolniški dopust. Pa je to res dopust? In kako vemo, kdaj gre pri besedi bolnica za osebo ženskega spola, ki potrebuje zdravniško pomoč in kdaj za prostor za zdravljenje bolnikov. Je ženska, ki zboli bolna ali bolana? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Prejšnjo soboto smo se v Kiksu lotili precej obsežne teme prevzemanja frazemov iz tujih jezikov. Frazeologija kot jezikoslovna disciplina že desetletja ponuja na stotine primerjalnih študij, ki kažejo na posebnosti in skupna presečišča mnogih jezikov na ravni frazemov. V nadaljevanju bomo med drugim izvedeli, da so dobesedni prevodi, brez razmisleka, pogosto obsojeni na neuspeh. Preverili bomo, kakšni frazemi se pojavljajo pri komuniciranju na družbenih omrežjih ter vam predstavil nekaj svežih, aktualnih in tudi zabavnih primerov frazemov prevzetih v slovenski jezik.

Frazemi so besedne zveze, za katere je značilno, da so sestavljene vsaj iz dveh besed, pomena frazema ne moremo razbrati iz posameznih besed, in tretja značilnost gre za stalne zveze besed, ki so zapisane v slovar frazemov in jih zato ne moremo spreminjati. Kako je s prevzemanjem frazemov iz drugih jezikov, kdaj se nek frazem ustali v jeziku, kaj pomeni soobstajanje frazemov in iz katerih jezikov je slovenščina najpogosteje prevzemala frazeme, nekoč in danes?

Se spomnite tiste slovenske narodne o dekletu, ki je šlo po vodo? Pa se spomnite tudi, da se v nadaljevanju besedila pesmi pojavi »kiks«? Sledi namreč: »Vodo je zajemala, je ribico ujela«. O neujemanju slovničnega in biološkega spola danes v KiKsu z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman.

V tokratnem KiKsu se preselimo v osnovnošolske klopi, napisali bomo spis. Takšno je, recimo, v grobem navodilo za pisanje šolskega spisa v 7. razredu: Ustvari svojo basen. Pri pisanju svoje zgodbe uporabi enega izmed pregovorov: »Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi«, »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« ali »Kdor prej pride, prej melje«. V uvodu označi glavne književne osebe ter opiši kraj in čas dogajanja basni. Jedro naj bo smiselno in pomensko zaokroženo. V zaključku zapiši moralni nauk basni in ga pojasni. Bi pisanje takšnega spisa za vas predstavljalo težavo? Kakšen izziv so osnovnošolski spisi za učence na eni in učitelje, ki jih ocenjujejo, na drugi strani? Sogovornica: učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Vič Nuša Drinovec Sever.

Listje, kostanj, dež, oranžna, rumena, buče, šal - to so moje asociacije na jesen. Na kaj pa pomislite vi, ko razmišljate o jeseni? Bi se morda med vašimi asociacijami našla tudi kakšna od zgoraj naštetih? Vendar - kaj sploh so asociacije in v čem se med seboj razlikujejo? Jih ima tudi umetna inteligenca? V tokratnem Kiksu si bomo postavili kar veliko vprašanj, odgovore nanje pa smo poiskali pri dr. Špeli Vintar, profesorici na Oddelku za Prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z jezikoslovnimi tehnologijami, trenutno pa vodi tudi projekt Mali svet besed, v katerem raziskuje kolokacije.

Pri projektu lahko sodelujete tudi vi, in sicer preko spletne strani: https://smallworldofwords.org/sl/project

Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda sama pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.