Predlogi so besede, ki večinoma stojijo pred samostalniki ali pridevniki. Načeloma so kratki, mnoge izgovarjamo skupaj z besedo, ki sledi. Predlogov ne sklanjamo, spregamo ali stopnjujemo, določajo pa sklon samostalnika, ki stoji za njimi. Skupaj z besedo, pred katero stojijo, lahko izražajo prostorsko, časovno, vzročno in načinovno razmerje. S, z, iz, na, v, k, h, pri, pod, med, čez, skozi so nekateri od predlogov, ki jih poznamo. Pod drobnogled v oddaji Kiks pa bomo tokrat vzeli predloga »na« in »v«. Oddajo je skupaj s sogovornico doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravila Andreja Gradišar.

Slovenija je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (skupaj jih je bilo lani registriranih skoraj 122.000, še približno 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih). Zato se, kot so zapisali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zdi malodane nepogrešljiv tudi terminološki slovar, ki pokriva področje agronomije. Ker pa gre za izjemno široko in interdisciplinarno vedo, takšen slovar ni nastal čez noč. Sogovornica: Tanja Fajfar, raziskovalka na Oddelku za terminologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Tehnološki razvoj in inovacije, novonastale družbene okoliščine, spreminjajoč življenjski slog, modni trendi, novi produkti pop kulture narekujejo nastajanje novih besed ali novotvorjenk. Besedišče slovenskega jezika bogatijo tudi nove besede, ki nastajajo prek prevodov. Za prevajalce je prav poseben izziv, ko naletijo na besedo v izvornem jeziku in ugotovijo, da v ciljnem jeziku ni ustreznega izraza. Novotvorjenke zapolnjujejo poimenovalno praznino, nekatere živijo samo znotraj prevodnega dela, drugim uspe preboj v širšo rabo. Kakšne strategije in mehanizmi obstajajo za tvorjenje novih besed pri prevajanju leposlovnih del, je eno izmed vprašanj tokratne epizode Kratke informativne koristne slovenščine. Bojan Leskovec se je pogovarjal s prevajalcem in pisateljem Boštjanom Gorencem Pižamo.

Ste vedeli, da imamo pri nas Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen? Sestavlja jo 11 članic in članov, ti prihajajo iz različnih institucij, ena od nalog komisije pa je tudi ohranjanje zemljepisnih imen in njihovo pravilno zapisovanje z jezikoslovnega, etimološkega, zgodovinskega in geografskega vidika. Na primeru poimenovanja držav smo preverili, kakšne odločitve sprejemajo člani komisije.

R je 18. črka slovenske abecede. Poleg K, G, F, V ter šumnikov in sičnikov spada med težje izgovorljive glasove. Lahko bi rekli tudi, da gre za glas, ki je najbolj zaželen, saj mu pogosto posvečamo največ pozornosti med vsemi. Včasih tudi preveč. Tako starši in stari starši radi otroke spodbujajo z »reci, riba, raca, rak«, da bi le slišali ta tako močno zaželeni R. A to ni prava pot, pojasnjuje Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike iz Vrtca Litija.

Po nekaterih ocenah naj bi v angleškem jeziku letno nastalo približno 5 tisoč besed, od tega jih v večje slovarje, kot je Oxford English Dictionary, vpišejo le slabo petino. Nove besede nastajajo na različnih področjih, v različnih kontekstih in med različnimi uporabniki - v primeru mladih se ocenjuje, da letno nastane približno 20-50 novih slengovskih izrazov, od katerih jih širšo množico uporabnikov doseže med 10 in 15, do največ trije slengovski izrazi letno pa preidejo v splošno rabo. “Na to, kaj bo ostalo, pa tudi kako bo nastalo, imajo velik vpliv družbena omrežja,” pa pravi tokratna sogovornica oddaje Kiks, Petra Ceglar, pevka, strokovnjakinja za družbena omrežja, predvsem pa predstavnica generacije Z.

Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega pregovora pri drugih narodih, spomnili se bomo na sopomenko, v kateri nastopata kos in goska in je žal skoraj pozabljena. Šli bomo po sledi mnogih frazemov in metafor, katerih osnovna sestavina je golob. Kiks pa bomo začeli s kiksom. Bojan Leskovec v tokratni epizodi gosti profesorja slovenščine, dr. Klemna Laha.

Imate ali imaste? Date ali daste? Katero obliko bi izbrali, če bi jo morali? In kaj ima pri tem primorsko narečje? O precej majhni skupini temeljnih enozložnih glagolov bo govor danes v Kratki informativni koristni slovenščini. V tej skupini se na primer nahajajo glagoli: iti, dati, vedeti, jesti, imeti, biti ... Tudi o tem, zakaj nekateri včasih potrebujejo podaljšavo s črko -s-, več v oddaji, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Kratka informativna koristna slovenščina

Poklicali ste nas ravno ob pravem času, saj iščemo ljudi, ki bi hoteli sodelovati pri projektu. Tako se je začel pogovor Nataše Rašl s sogovornico v tokratnem KiKsu. V njem bosta govorili o portalu Govorjena slovenščina, ki je namenjen zbiranju avdioposnetkov vsakdanje slovenščine. Ti bodo uporabljeni za raziskave govorjenega jezika in razvoj jezikovnih tehnologij za slovenščino. Sogovornica: dr. Darinka Verdonik, izredna profesorica za področje slovenskega jezika, raziskave govorjene slovenščine in razvoj govornih virov na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Pri sklanjanju besede »konklave« nas rado zanese k množinski obliki, ki pa je napačna. Gre namreč za samostalnik moškega spola v ednini. Aktualno dogajanje v Vatikanu je spodbudilo nastanek tokratne Kratke informativne koristne slovenščine, v kateri Darja Pograjc in Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija, razložita tudi, kako pomembna je pri lektorskem delu na RTV Slovenija ažurnost oz. aktualnost in hitro odzivanje na dogodke.