Kratice v slovenščini so pojav zadnjih desetletij. Razlog je žanrsko širjenje slovenščine in to, da imamo posamezniki dostop do veliko več besedil. So namreč zelo pripravne za uporabo. Tudi v tokratni oddaji Kiks jih bomo vzeli pod drobnogled, in sicer se bomo vprašali, kako jih izgovarjamo. O tem se je avtorica oddaje Andreja Gradišar pogovarjala z izr. prof. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Tokrat bomo skrolali, lovdali, guglali, vlogali, tvitali in printali – oziroma govorili o anglicizmih, torej elementih angleščine v slovenskem jeziku. Z globalizacijo in s tehnološkim razvojem se je tudi v naš jezik naselilo ogromno tujk in izposojenk, večina prav iz angleščine, ki je skozi minula desetletja prevzela primat v mednarodni komunikaciji. Skupaj z njeno prevlado pa se je pojavil tudi strah, da se bo med mladimi zaradi vse pogostejše rabe angleških izrazov materinščina težje razvijala.

Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.

Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.

Tokrat nas zanima tista recimo temu družbeno občutljivejša plat jezika. V ospredju so namreč slabšalne, vulgarne, žaljive besede oziroma to, da tudi za te besede potrebujemo neko elektronsko zbirko. Za slovenščino namreč še ne obstaja odprto dostopen in strojno berljiv seznam tako imenovanega tabujskega besedišča, kot so kletvice, slabšalni izrazi, žaljivke in podobno. Sogovornik: dr. Jaka Čibej, računalniški jezikoslovec na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Lansko leto je potekala okrogla miza z naslovom »Prometna nesreča ni nesreča«, ki sta jo organizirala Zavod Varna pot in Javna agencija RS za varnost prometa – in na kateri je sodeloval tudi AMZS. Na njej so razpravljali o nujnosti zamenjave izraza »prometna nesreča« z drugim ustreznim slovenskim izrazom, ki bi bolje ponazoril dejstvo, da številne prometne nesreče niso nepredvidljivi in naključni dogodki pač pa pogosto posledica zavestnih in neodgovornih ravnanj. Zakaj torej izraz ni primeren za vse nesreče in s katerim izrazom bi ga lahko zamenjali – o tem več Tadeja Bizilj s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V izteku zime bomo v oddaji Kiks v roke še enkrat vzeli Slovenski smučarski slovar. Tokrat bo v ospredju sneg. Na njem ste v tem tednu uživali nekateri, ki ste imeli zimske šolske počitnice; nekatere pa to čaka prihodnji teden. Morda vas bo po povratku domov kdo vprašal, kakšen je bil sneg. Obljubljamo, da ga boste znali po poslušanju oddaje, ki sledi, opisati veliko bolje kot prej.

Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija začenja z veliko in kdaj z malo začetnico. Darja Pograjc se je lotila omenjenih slovničnih in pravopisnih dilem.

Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.

Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pred tedni, ko je bil Aleš Guček še med nami. Ker je slovar eno od del, ki jim je posvetil mnoga leta svojega življenja, ga boste kot sogovornika lahko slišali tudi v tokratni oddaji Kiks, v ospredju katere bo smučanje.