KiKs

»Ducat« je beseda, ki je navdihnila tokratno epizodo Kratke informativne koristne slovenščine. Beseda pomeni 12 enakih enot in je torej povsem določljiva. Kaj pa besedi »trenutek« in »ščepec«? Kakšno količino predstavljata? Ali pa beseda »par«, ki lahko pravzaprav pomeni natančno število »dve« ali pa zgolj nedoločen »nekaj«. Ima torej določljiv in nedoločljiv pomen, ki ga izberemo glede na okoliščine oz. kontekst pogovora.

So lektorji res samo tisti, ki popravljajo vejice? Ali avtorjem jemljejo slog? In ali jih lahko nadomesti umetna inteligenca? Z lektorjema Kristino M. Pučnik in Rokom Dovjakom iz Lektorskega društva Slovenije govorimo o tem, kaj lektoriranje v resnici pomeni: strokovno skrb za jezikovno ustreznost, razumljivost, slogovno usklajenost in jasnost besedil.

V tem tednu nam je vreme postreglo s precej visokimi temperaturami – in marsikdo se je vsaj v mislih že podal na morje. A kaj pravzaprav sporočamo, ko gremo na morje – da gremo na dopust, na obalo k morju ali na morje s čolnom? In kaj bomo vzeli s seboj – plavutke, plavutki ali plavuti? Pa tudi o kopalkah – tistih, ki se kopajo v morju in tistih, ki jih oblečemo preden gremo v morje in kopalnih pripomočkih več v tokratni rubriki Kiks – kolegica Tadeja Bizilj se je pogovarjala z doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kolesarsko izrazje se enako kot terminologija drugih strok spopada z izzivom prevzemanja iz tujih jezikov. Kritiki takega prevzemanja poudarjajo, da je terminologija eden od temelj vsake znanosti, zato bi morala biti slovenska športna terminologija urejena in jasna, predvsem pa brez prevzetega izrazja. Tokrat se bomo podrobneje posvetili kolesarskemu žargonu in sicer v treh komunikacijskih situacijah. Spoznali bomo nekaj znanih in manj znanih žargonizmov, ki so v uporabi v kolesarskih servisnih delavnicah, na kolesarskih treningih in pri televizijskem komentiranju kolesarskih dirk.

Navdih za tokratni jezikovni KiKs smo našli v bližajočem se svetovnem prvenstvu v nogometu, na katerem bo nastopilo največ reprezentanc doslej, med njimi so tudi 4 novinke. Udeležba nekaterih držav pa ni zanimiva zgolj s športnega, pač pa tudi z jezikovnega vidika, saj nam njihov zapis ali izgovor občasno povzroča nekaj preglavic ali dilem.

Nadaljujemo serijo epizod o prevzemanju besed iz tujih jezikov v slovenščino, ki je znotraj Kratke informativne koristne slovenščine pravzaprav nastala oz. se razvila spontano. Marca smo preverjali, kako je s prevzemanjem iz arabščine in perzijščine, aprila smo pod drobnogled vzeli madžarščino in bolgarščino. Danes, 9. maja, je na sporedu poljščina. Razlog za to pa razkrijemo v uvodu Kiksa.

Sogovornik: doc. dr. Boris Kern z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici.

"Lomilec jezika", omenjen v oddaji: W Szczebrzeszynie chrząszcz brzmi w trzcinie.

Maturitetni esej tudi letos predstavlja prvi preizkus na spomladanskem roku splošne mature. Za več tisoč dijakov bo to prvi resnejši preizkus znanja, ki pa ne preverja le poznavanja književnosti, ampak tudi sposobnost jasnega razmišljanja, argumentiranja in seveda rabe jezika. Katere slogovne, pravopisne in slovnične napake se pri pisanju esejev najpogosteje ponavljajo? Tema je zanimiva za tiste, ki se ne bomo preizkusili v pisanju eseja, kajti vse te napake so pogoste tudi v splošni rabi. Sogovornica: Tina Lušina Basaj, profesorica na Gimnaziji Kranj.

Marca smo navdih za eno od epizod Kratke informativne koristne slovenščine poiskali v aktualnem dogajanju po svetu in ugotavljali, kako se pravilno naglasijo in izgovorijo Isfahan, Širaz, Maskat, Hormuška ožina in podobno. Aprila eno od epizod prav tako namenjamo aktualnemu dogajanju in z njim povezanimi imeni in priimki, ki se pojavljajo v medijih. Se bomo pa tokrat ustavili bližje, na evropski celini. Darja Pograjc je preverila, kakšna so pravila za prevzemanje iz madžarskega in bolgarskega jezika. Sogovornica: Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija.

Jezikovna krajina je izraz, ki se nanaša na javno vidne jezikovne izraze v prostoru. To so napisi na stavbah, imena lokalov, ulic in trgovin, prometna signalizacija, javni napisi in podobno. Prav jezikovna krajina prestolnice je bila namreč predmet raziskave, ki so jo pretekli teden predstavili v prostorih Slovenske matice. Predavanje, s katerega boste nekaj utrinkov slišali v naslednjih minutah (z dodanimi razlagami, seveda), je za KiKs obiskala Darja Pograjc.

Kaj vse so ljudje pripravljeni napisati jezikoslovcem in jezikoslovkam Inštituta za slovenski jezik, ko jih razjezijo pravopisna pravila? V ZRC SAZU so nedavno odprli razstavo, ki razkriva prav to – iskrene, duhovite, včasih ostre, tudi žaljive, in presenetljivo ustvarjalne odzive uporabnikov slovenskega jezika. Razstava Ne uničujte slovenski jezik !!, v imenu katere se namenoma skriva pravopisni spodrsljaj, ponuja redek vpogled v živ odnos do jezika – od jeze do navdušenja, od nejevolje do iznajdljivosti. Sogovornika: dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik, in avtorica razstave Agata Tomažič.