KiKs

S pisanjem uradnih dopisov se verjetno vsakdo sreča v različnih življenjskih, poslovnih ali kariernih situacijah. Dopis je krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo, njegova struktura v slovenščini ni natančno določena. Kateri so sestavni deli oziroma pomembnejše kategorije uradnega dopisa? Katere so najpogostejše pravopisne napake in zagate pri pisanju dopisov? Zakaj se včasih zaplete že za začetnim pozdravom »Spoštovani«? Odgovore je poiskal Bojan Leskovec.

Ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji tudi smučarski slovar? Enega bolj celovitih na svetu, pravzaprav. Izšel je leta 2011. Zajema več 4 tisoč besed, poleg tega je vanj vključenih tudi več kot 100 fotografij in skic, ki pomagajo pri razlagi posameznih besed. Slovar je razlagalni, vsakemu slovarskemu geslu so pripisane tudi angleške in nemške ustreznice. Področja, ki so zajeta v njem, so med drugim alpsko smučanje, tek na smučeh, smučarski skoki, turno smučanje, deskanje na snegu, smučanje prostega sloga, varnost na smučišču, smučarska biomehanika, zgodovina smučanja, žičničarstvo. Z ustvarjalci Slovenskega smučarskega slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter avtorjema nekaterih besedil Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem se je za oddajo Kiks pogovarjala Andreja Gradišar.

V tokratni oddaji KiKs predstavljamo knjigo Slovar časa s podnaslovom 300 besed za 300 tednov. Izšla je v drugi polovici leta 2025 ob osemdesetletnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njej so zbrane objave v rubriki Beseda tedna v časopisu Delo, ki so zaznamovale posamezne tedne v zadnjih šestih letih. Izbrane so torej glede na aktualnost, pojave in dogajanje, ki je v ospredju posameznega tedna, jezikoslovci pa jih spretno ovijejo v razlago in opis. Sogovornica: glavna urednica knjige Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.

V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.

Jezik je živa tvorba, ki se nenehno prilagaja aktualnim razmeram. To seveda velja tudi za slovenščino. V njej se vsako leto pojavi vsaj nekaj popolnoma novih besed. Tiste, ki se še uveljavljajo in jih tudi uporabljamo dovolj pogosto, mesto najprej dobijo v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.

Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.

Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še vedno prisotna in da celo povzroča izginjanje namenilnika. Darja Pograjc se je pogovarjala s prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.