KiKs

Po nekaterih ocenah naj bi v angleškem jeziku letno nastalo približno 5 tisoč besed, od tega jih v večje slovarje, kot je Oxford English Dictionary, vpišejo le slabo petino. Nove besede nastajajo na različnih področjih, v različnih kontekstih in med različnimi uporabniki - v primeru mladih se ocenjuje, da letno nastane približno 20-50 novih slengovskih izrazov, od katerih jih širšo množico uporabnikov doseže med 10 in 15, do največ trije slengovski izrazi letno pa preidejo v splošno rabo. “Na to, kaj bo ostalo, pa tudi kako bo nastalo, imajo velik vpliv družbena omrežja,” pa pravi tokratna sogovornica oddaje Kiks, Petra Ceglar, pevka, strokovnjakinja za družbena omrežja, predvsem pa predstavnica generacije Z.

Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega pregovora pri drugih narodih, spomnili se bomo na sopomenko, v kateri nastopata kos in goska in je žal skoraj pozabljena. Šli bomo po sledi mnogih frazemov in metafor, katerih osnovna sestavina je golob. Kiks pa bomo začeli s kiksom. Bojan Leskovec v tokratni epizodi gosti profesorja slovenščine, dr. Klemna Laha.

Imate ali imaste? Date ali daste? Katero obliko bi izbrali, če bi jo morali? In kaj ima pri tem primorsko narečje? O precej majhni skupini temeljnih enozložnih glagolov bo govor danes v Kratki informativni koristni slovenščini. V tej skupini se na primer nahajajo glagoli: iti, dati, vedeti, jesti, imeti, biti ... Tudi o tem, zakaj nekateri včasih potrebujejo podaljšavo s črko -s-, več v oddaji, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Kratka informativna koristna slovenščina

Poklicali ste nas ravno ob pravem času, saj iščemo ljudi, ki bi hoteli sodelovati pri projektu. Tako se je začel pogovor Nataše Rašl s sogovornico v tokratnem KiKsu. V njem bosta govorili o portalu Govorjena slovenščina, ki je namenjen zbiranju avdioposnetkov vsakdanje slovenščine. Ti bodo uporabljeni za raziskave govorjenega jezika in razvoj jezikovnih tehnologij za slovenščino. Sogovornica: dr. Darinka Verdonik, izredna profesorica za področje slovenskega jezika, raziskave govorjene slovenščine in razvoj govornih virov na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Pri sklanjanju besede »konklave« nas rado zanese k množinski obliki, ki pa je napačna. Gre namreč za samostalnik moškega spola v ednini. Aktualno dogajanje v Vatikanu je spodbudilo nastanek tokratne Kratke informativne koristne slovenščine, v kateri Darja Pograjc in Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija, razložita tudi, kako pomembna je pri lektorskem delu na RTV Slovenija ažurnost oz. aktualnost in hitro odzivanje na dogodke.

Jezikovni KiKs tokrat namenjamo terminološkim zadregam na področju invalidnosti; gre za kompleksno tematiko z dolgoletno zgodovino, v preteklih razpravah pa se je pogosto zaobšlo tako osebe, ki se jih ti termini neposredno dotikajo, kot tudi stroko s področja jezikoslovja oziroma terminologije. Kateri termini sprožajo največ polemik in zakaj jih je težko nadomestiti z novimi?

Kremšnita, knof, bremza, cajt, deka, štrudelj, biti fajn – to je nekaj izrazov, ki izvirajo iz nemščine in ki so se več kot udomačili tudi v slovenščini oz. v naši vsakodnevni govorici. Nekateri tako zelo, da moramo včasih kar precej dobro pomisliti, kakšen pa je pravilen slovenski izraz zanje. O germanizmih v slovenščini bomo govorili v naslednjih minutah, ko se nam bo v oddaji Kiks pridružil Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta. Z Andrejo Gradišar se bosta dotaknila tudi specifik prevajanja iz nemščine v slovenščino ter obratno. Izvedeli boste še, katera besedila so najbolj zahtevna za prevajanje, ter kako prevajalci iščejo slovenske ustreznice za novonastale izraze v tujih jezikih.

Uporabnike Pošte Slovenija že nekaj tednov pozdravlja poštna interaktivna asistentka oziroma PIA, ki temelji na umetni inteligenci. Gre za primer praktične rabe jezikovnih oziroma govornih tehnologij, ki sestojijo iz treh bistvenih komponent. “Prva je razpoznava govora, pri čemer računalnik govor spremeni v besedilo, tekst, drugo komponento predstavljajo jezikovni modeli, ki poskušajo razumeti besedilo iz prve komponente, tretja pa odgovor sintetizira oziroma pretvori v govorjeno besedo,” nam tehnologijo za t.i. chatboti oziroma klepetalniki razloži gost tokratnega Kiksa, dr. Marko Bajec s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in IoT Demo Centra.

Marsikdo od odraslih se verjetno spomni, kako drugače in posebno je bilo, ko je učitelj pri pouku uporabil kakšen nov, drugačen pristop. V današnjih časih so nove tehnologije v tem smislu lahko zelo uporabne. V oddaji KiKs, ki sledi, bomo tokrat predstavili spletni portal Videoslovenščina, ki je prosto dostopen, in s pomočjo katerega lahko učitelji na drugačen način predstavijo snov svojim učencem. V tem konkretnem primeru gre za učenje pravopisa in slovnice pri pouku slovenskega jezika v 4. razredu osnovne šole. Sogovornica: dr. Lara Godec Soršak, docentka za slovenski jezik s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Link: https://videoslovenscina.si/

»Gori na gori gori.« Večina vas je verjetno brez težav razumela stavek, ki smo ga zapisali. Če pa bi omenjene besede prebrali posamezno oz. te ne bi imele konteksta, ki ga ponudi poved, bi bilo pomene besed veliko težje razbrati. Kaj so enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice oz. kakšno je razmerje med njimi, so vprašanja, ki sta se jih med drugim v današnjem KiKsu lotili Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija in Darja Pograjc.